Heinrich Heine

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo Heinrich Heine
13. december 1797({{padleft:1797|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Düsseldorf[d], Sveto rimsko cesarstvo[d]
Smrt 17. februar 1856({{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (58 let)
Pariz[d], Drugo francosko cesarstvo[d]
Državljanstvo  Kraljevina Prusija[d]
 Francija[d]
Poklic pesnik, pisatelj, novinar, literarni kritik, pesnik pravnik, publicist, esejist
Pokopan Pokopališče Montmartre
Podpis

Heinrich Heine.

Navedki[uredi]

  • Ko cesarja srbi, se narodi praskajo.
  • Da, to bo lep dan, sonce svobode bo ogrelo zemljo z več sreče kot vsa zvezdna aristokracija. (o svobodi)
  • Saloni lažejo, grobovi so iskreni. Vendar žal! Mrtvi, ti mrzli pripovedovalci zgodovine, zastonj govorijo divji množici, ki razume le govorico žive strasti. (o zgodovini)
  • Ljubezen in sovraštvo, sovraštvo in ljubezen, vse sem preživel. Vendar ni tega ostalo v meni niti sled, ostal sem enak. (o ljubezni)
  • Iz svojih velikih bolečin zlagam drobne pesmi; te dvigajo zveneča krila in usmerjajo svoj let k srcu ljubljene. (o bolečini)
  • Kdor poplača svoje dolgove, obogati. To je grda laž, ki jo razširjajo upniki. (o denarju)
  • Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.[1]

Navedki o njem[uredi]

Viri[uredi]

  1. Sežig knjige, Casnik.si, pridobljeno 26. april 2019.