Miran Puconja
.jpg) | |
| Rojstvo | datum neznan |
|---|---|
| Državljanstvo |
 Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | filozof, publicist, etnolog |
Miran Puconja.
[uredi]
- Trstenjak balancira možnost nove univerzalistične sinteze znanosti, filozofije in religije. Prav zato je oznanjevalec nove dobe, ki šele prihaja. Človek, kakršen je bil akademik Anton Trstenjak, se rodi narodu samo vsakih sto let. (o Antonu Trstenjaku)
- Trstenjak ni bil upoštevanja vreden mislec in psiholog. Univerzitetni psihologi so v njegovih genialnih zastavitvah problema, s hipotezo v filozofiji, operacijo v psihologiji in finaliziranjem v antropologiji, videli zgolj »ideološkost«. V zvezi s tem mi je v tistih letih zaupal: »Dim jim ne gre gor.«. (o Antonu Trstenjaku)
- Že znotraj teološkega diskurza smo odkrivali zdrav Trstenjakov občutek za ravnotežje med Bogom (transcendenco) in človekom (imanenco). V njegovi knjigi Po sledeh človeka je na zadnji strani napisan njegov življenjski moto: »Za človeka gre.« Še globlje ta postulat izpostavlja v razpravi z enakim naslovom. Ob tem razmišlja o znanem Nietzschejevem vzkliku: »Bog je mrtev!« V odgovor Trstenjak preseneti s parafrazo misleca frankfurtske šole, marksističnega psihoanalitika Ericha Fromma, ki Nietzscheju odgovarja: »Ne Bog, ampak človek je mrtev.«. (o Antonu Trstenjaku)
- Iz čuta za »svojo« zemljo, domačijo, se v kmečkem človeku veliko bolj kot pri drugih poklicnih skupinah razvije patriotični čut za svojo domovino. (o kmetu)
- Odkar kmet pri svojem delu ne posega več v preoblikovanje narave osebno, z močjo svojih rok, in predmet njegove pozornosti ni prvobitna narava z močjo svojih zakonitosti, s katerimi bi ga prisilila, da se pokori »njenemu prav«, temveč je delo nadzorovano s posredovanjem mehanskih naprav, je zgubil pogled na naravno klaviaturo objektivnih zakonitosti. (o kmetu)
- Kmetov spopad z naravo z golimi rokami je v njem izrazito afirmiral notranjo moralo, da vztraja tudi v največjih preskušnjah. (o kmetu)
[uredi]
- Nedvomno gre za veliki prispevek v slovensko in svetovno zakladnico znanja izpod peresa enega izmed prleških velikanov. Dr. Puconju sem iskreno čestitala za njegovo delo in življenje, ki ga postavlja v vlogo najboljšega ambasadorja prleške duše, prleške zgodovine in njenega pomena za prihodnost. (Olga Karba)[1]