Janez Drnovšek

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 17. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Celje[d], Socialistična republika Slovenija[d], SFRJ
Smrt 23. februar 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (57 let)
Zaplana[d]
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic ekonomist, diplomat, politik, pisatelj, politični komisar, bankir, poslovnež
Podpis Janez Drnovšek signature.png

Janez Drnovšek, slovenski politik, 1950–2008.

Navedki[uredi]

  • Na začetku je bilo nekaj presenečenja. Nato smo začeli o tem govoriti. Med ljudmi je prevladalo mnenje, da moramo nekaj storiti. Mogoče bomo tudi sami kdaj potrebovali pomoč.[1]
  • Razmere so nevzdržne. Otroci umirajo množično. Vode ni, hrane primanjkuje. Čas je, da se človeštvo prebudi. Čas je, da se prebudijo Združeni narodi. Dobili ste mandat za ukrepanje. Izkoristite ga. Skličite nujno sejo Varnostnega sveta in predlagajte takojšnjo humanitarno intervencijo.[2]
  • Ljudje se moramo odzvati, če milijarda ljudi živi pod robom preživetja, na drugi strani sveta pa se kopiči bogastvo. Dobiček ne sme biti edino oz. glavno gonilo razvoja človeštva, saj taka družba nima prave prihodnosti.[3]
  • Če spremeniš pristop, če spremeniš stvari v glavi, se da vse spremeniti. Prestavil sem v maksimalno prestavo. Ne taktiziram in delam tisto, kar mislim, da je prav, ne glede na to, kaj se bo iz tega razvilo zame osebno. (ob razkritju, da ima raka)[4]
  • Zakaj bi se zdravil, če si zdrav? Naj skrbijo za svoje zdravje najprej. Če bom jaz potreboval njihovo pomoč, bom že povedal, ampak je ne potrebujem. Vprašajte te zdravnike, ki mislijo, da sem bolan, če je to normalno za bolne ljudi, da so tako aktivni, kot sem jaz. Imam to energijo, neprestano. Če si pozitiven, če želiš pomagati ljudem, najbolj pomagaš tudi samemu sebi. (ob zavrnitvi očitkov, da zavrača medicinsko zdravljenje)[5]
  • Svojo vojaško kariero sem začel kot vrhovni poveljnik. Najprej kot malo večje armade, sedaj kot malo manjše. Kaj vas motijo ti štirje vojaki [ki gredo v Irak], saj so prostovoljci, saj radi gredo.[6]
  • Kovačič je v 13 letih, odkar traja ves ta proces, najbrž že veliko pretrpel in na neki način že poplačal tisto napako, ki jo je po mnenju sodišča zagrešil. (o pomilostitvi Danila Kovačiča)[7]
  • Zakaj bi morali imeti naše kraje in drevesa polepljene s plakati županskih in drugih kandidatov? Saj ne tekmujejo za izbor Miss Slovenije. (o politični propagandi)[8]
  • Ko govorijo o Tomu Križnarju se mi zdi, da bi raje videli, da gnije v sudanskih zaporih, samo da bi mene lahko dolžili za to. A tudi tega veselja jim ne bomo privoščili. Toma bomo kmalu spravili ven. (o svojem pogledu na to, kako se politični obračuni v Sloveniji bíjejo tudi na plečih v Sudanu zaprtega Toma Križnarja.[9]
  • Pravi človek sploh ne bi potreboval zakonov. Zavest, da mora delovati pošteno in v dobro vseh, bi zadoščala za to, da bi vsi živeli dobro, ne glede na zakone. (o idealni družbi)[10]
  • Človek se ne rodiš, temveč postaneš. (o človeku ob predstavitvi svoje knjige)
  • Voda nas tudi energetsko prečisti, ne samo fizično. Zato ima večerni tuš lahko dvojni učinek. Poleg fizične umazanije spere z vas še vse negativnosti, ki ste jih čez dan navlekli nase v vašem okolju. (o čistosti)[11]
  • v pogovoru z upokojenko, ki životari z borno pokojnino:
  • Krompir in stročnice so v redu in ne predrage, kruh si pa lahko spečete tudi sami. Kaj več od tega bi vam pa že škodovalo.
  • Tudi zaradi morja naj vam ne bo žal. Da se preživeti tudi brez njega, le nikar ga ne pogrešajte in ne imejte zaradi tega slabega občutka. Ne zavidajte tistim, ki si to lahko privoščijo.
  • V trenutnih razmerah je najslabša opredelitev za evropski oziroma ameriški pristop. (o slabih opcijah)
  • Verjetno bo z glasnim delom javnosti še kaj težav, ampak to pač spada k demokraciji. Problem vidim predvsem v tem, ali se bo vlada takšnemu pritisku postavila po robu... (o spopadu z angažiranimi državljani)
  • Kakšnega filozofa imam vedno pri roki. Običajno kakšnega kitajskega... (o duhovni literaturi)

Misli o življenju in zavedanju[uredi]

  • Kapljica, ki se sama hitro posuši, je v vesoljnem morju večna.[13]
  • Če se ukvarjamo le s seboj, je naše zavedanje nizko, hkrati pa čutimo še naprimer napuh, ljubosumnost in nevoščljivost, čustva, ki nas napolnjujejo s slabo, negativno energijo. Dodajmo temu še samopoveličevanje, boj za prestiž in zunanje priznanje, bogastvo, moč, pa bomo dobili stereotip sodobnega »uspešnega« človeka, na katerem sloni neravnotežje današnjega sveta. Nemiren človek v nemirnem in nasilnem svetu, polnem trpljenja in zla.[14]
  • Je Kristusov nauk danes še aktualen? Seveda je, morda bolj kot kadarkoli. Le dojeti ga je treba v njegovem bistvu in brez zunanjih odvečnosti, ki so jih nanj obesili duhovno nezreli ljudje. Tudi danes nam lahko seže do srca iskrena molitev, predanost dobremu in iskanje božje resnice. Takšne izkušnje se v naših cerkvah v resnici dogajajo in zanje so nemalokrat zaslužni pravi duhovniki, ki resnično nosijo Boga v glavi in srcu. Kristusov nauk je večen in tudi nam kaže pot v večnost.[15]
  • Človeštvo bo preživelo samo z zavestjo, boljšo od tiste, ki jo narekujeta zakon dobička in sebičnosti. Svet bo boljši kot je danes, ali pa ga več ne bo.[16]
  • Življenje poteka nemirno, zaradi srečevanja s slabim pa smo nesrečni, napeti, pogosto preutrujeni in razdražljivi, zato se še lažje spotaknemo ob oviro zla. Kam naj zbežim ob vsem tem? Ali sploh lahko zbežim? Če sem del slabega sveta, če je moje zavedanje nizko, ne morem pobegniti. Nosi me tok slabega, premetava me življenje, dokler se ne raztreščim na njegovih čereh ali kje nasedem. Na mirnem otočku? Mar obstaja? Se lahko umaknem nanj? Le kje ga najdem? Tukaj in zdaj. V sebi. Pomislili ste na to, da bi ga poiskali, zato ga lahko najdete. Prej ga ne bi mogli. Če ga ne boste iskali, ga ne boste našli. Če se zavedate in ga začnete iskati, ga najdete v sebi, zdaj, ta trenutek. Uzrite ga, zaplavajte proti njemu in se povzpnite nanj.[17]
  • To je torej vaša možnost izbire, odločitve med dvema svetovoma, svetom dobrega in svetom zla. Med dolgočasnim in zanimivim svetom. Saj je bil tale negativec kar prepričljiv, mar ne? Marsikoga je že prepričal, morda večino, bi lahko rekli. Večina ljudi namreč sprejema svet slabega in živi po njegovih pravilih.[18]
  • Novega svetovnega reda ni mogoče vzpostavljati s silo, saj na takšnih temeljih ne more zrasti nič dobrega. Sila rodi silo, zlo rodi zlo. Revolucija je ustvarila nasproten učinek od tistega, ki ga je propagirala. Zgodile so se namreč nove krivice, raven zavesti človeštva pa je padla nižje, kot je bila poprej. Nove družbene ureditve ne moremo graditi od zgoraj navzdol, z odredbami in s silo. Nastane lahko samo od spodaj navzgor, z boljšim zavedanjem človeškega rodu.[20]
  • Človek lahko sprejme tržne zakonitosti kot gibalo gospodarskega razvoja in večje učinkovitosti, ne more pa sprejeti njihove logike kot temelj družbene ureditve, če naj bi bila ta pravična.[21]
  • Vročična dirka, stres, in bolezen je pred vrati. Z njo se soočimo povsem nepripravljeni in nemočni. Mrzlično poizvedujemo, kdo nam bo pomagal. In potem? Če imamo srečo, se bomo z zdravnikovo pomočjo nekako izvlekli. In se spet znašli v areni življenja. Tedaj smo na točki, ko spoznamo, da je bolezen lahko tudi božji blagoslov. Streznila nas je. Ne bomo več brezglavo tekali za nepomembnimi stvarmi. Spremenili bomo način življenja.[22]
  • Poslušajmo svoj notranji glas. To je najpomembnejše. Če se ga bomo naučili poslušati, nam bo vse veliko lažje. Pomagal nam bo pri sprejemanju odločitev. /.../ Zaupajte mu, saj je v stiku z vašim najglobljim bistvom. Vse ve o vas, ve, kaj je za vas najboljše. Nihče drug ne more tega vedeti.[23]
  • Politiki bodo sami težko izboljšali svet. To so že dokazali. Če se slabim politikom pridružijo še izkrivljeni verski voditelji, potem nas čaka vse najslabše. Celo dobri politiki bodo sami težko zmogli premakniti svet na bolje. Če se jim pridružijo pravi verski voditelji, bo šlo lažje. Skupaj bi hitreje ozaveščali ljudi glede nedopustnosti nasilja, zatiranja, vojn in pobojev drugačnih. Lažje bi ustvarjali pravičnejši svet. Odpravljali bi vzroke zla.[24]
  • Iz blata nezavedanja ni poti naprej. Vse se vrti v krogu, ki se venomer znova vrača na začetek. Ponavljanje, prosti tek, brez izpolnitve. V takšnem svetu je bolje biti drugačen, navidezen poraženec. Bolje je izgubiti in se prečistiti skozi trpljenje. To vsaj vodi naprej, k ozaveščanju. Zavedanje pa odpira neskončne možnosti izpolnitve.[25]
  • Vsakogar lovijo neizpolnjeni trenutki preteklosti ali navezanost na lepe pretekle trenutke. Otresimo se tudi te navezanosti, naj nam ne vnaša obžalovanja v sedanji trenutek. Ničesar ne pogrešajmo, saj nam tudi to slabi energijo trenutka. Zmanjšuje njegovo celovitost, našo celovitost in naš mir danes.[26]
  • Če preživite nekaj ur dnevno pred televizijskim zaslonom, je raven vašega zavedanja očitno nizka, prav tako energija. Na programu sicer naletite tudi na kakšno oddajo, ki dviguje vašo ozaveščenost in energijo, toda če ste sami neozaveščeni, boste preklopili na drug program in poiskali ceneno nadaljevanko, ki od vas ne bo terjala višje ravni zavedanja. Današnja množična televizijska produkcija vas bo praviloma zadrževala na nizki stopnji zavesti, ker se takšna pač bolje prodaja. Ozaveščanje najbrž ne prinaša dobička. Sicer bi pa ustvarjalci televizijskih oddaj sami morali doseči takšno raven zavesti, da bi jo lahko prodajali drugim, vendar tedaj dobiček zanje ne bi bil več tako zanimiv.[27]

Navedki o njem[uredi]

  • V tem smislu pričakujem tudi izjavo predsednika države. A ne take, kot jo je dal v intervjuju za mrežo lokalnih radijskih postaj, kjer je več govoril o previdnosti pred anomalijami, ki jih lahko prinese izgradnja džamije. (Matjaž Hanžek)

Viri[uredi]

  1. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  2. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  3. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  4. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  5. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  6. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  7. Janez Drnovšek, Rtvslo.si.
  8. Spletna stran Gibanja za pravičnost in razvoj.
  9. Spletna stran Gibanja za pravičnost in razvoj.
  10. Revija Jana.
  11. Spletna stran Gibanja za pravičnost in razvoj.
  12. Janez Drnovšek, Misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, Ljubljana 2006, stran 11.
  13. Prav tam, stran 15.
  14. Prav tam, stran 20.
  15. Prav tam, stran 37.
  16. Prav tam, stran 43.
  17. Prav tam, strani 67–68.
  18. Prav tam, stran 71–72.
  19. Prav tam, stran 77.
  20. Prav tam, stran 78.
  21. Prav tam.
  22. Prav tam, strani 83–84.
  23. Prav tam, strani 85–86.
  24. Prav tam, strani 102–103.
  25. Prav tam, stran 109.
  26. Prav tam, stran 134.
  27. Prav tam, stran 168.