Janko Prunk

Rojstvo	30. december 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (83 let) Loka pri Zidanem Mostu
Državljanstvo	Slovenija
Poklic	politik, zgodovinar moderne dobe, zgodovinar, novinar, filozof, sociolog, univerzitetni učitelj, prevajalec
Spletna stran
jankoprunk.com

Janko Prunk, slovenski zgodovinar, profesor in politik, * 1942.

Navedki

• Tretjina študentov, ki se vpisujejo na FDV, je nekega južnega izvora. Pa so čisto lepi, nič se jim ne pozna. (strokovni razpravi »Aktualni znanstveni pogledi na slovenstvo« leta 2008)

• Nisem hotel delati zgage, zato sem raje izstopil. Medtem so ves čas govorili, da sem ne vem kako vpliven član. Figo sem bil. Nikoli me ni nihče nič vprašal, sam pa se tudi nisem vtikal. (o svojem članstvu v poraženi stranki)

• Če biolog v reki odkrije neki nov bacil, mu vsi ploskajo. Če pa jaz najdem neke bacile v našem dogajanju, pa je nekaj zelo narobe. (na okrogli mizi o reviziji zgodovine)

• Pri nas si levičar samo zato, ker si za partizane. Poglejmo primer Jankovića. Levičar bi bil, če bi svoje delavke v Mercatorju pošteno plačal, ne pa da delajo za minimalno plačo. Prav tako ni levičarstvo, da od vsakega posla dobivaš provizijo.

• Levičarji in liberalci bi pa kar vsem pustili vse in želeli, da je vse svobodno. Ampak za to besedo svoboda se skriva le ena stvar. Svoboda, da bomo mi glavni in bomo lahko goljufali in kradli.

• Najbolj pronicljiva in pogumna slovenska glava Matija Majer Ziljski je leta 1848 prvi napisal številne članke, peticije in slovenski politični program Kaj Slovenci terjamo, v katerem je postavil zahteve, ki so postale vodilo Slovencem skozi 140 let: avtonomijo, samoupravo, kjer bi sami odločali o svojem življenju, predvsem pa, da ima slovenski jezik take pravice, kot jih ima nemški v nemških in italijanski v italijanskih deželah. Ključna je njegova formulacija: »Slovenski narod je slovenski jezik, to je conditio sine qua non.«

• Pučnik je bil tisti Slovenec, ki je prvi znanstveno-kritično analiziral (in publiciral) slovensko družbeno in ideološko stvarnost pod komunizmom in bil za to eksemplarično sankcioniran. Bil je edini pravi politični mučenik in disident. Toda ostal je nezlomljiv, vrnil se je v domovino in v tranziciji 1989/91 odigral ključno moralno politično vlago, zaradi katere si je zaslužil visoko mesto v slovenskem zgodovinskem spominu.(o Jožetu Pučniku)

• Bil je človek velikega srca, velike pameti in velikega dela. (o Janezu Evangelistu Kreku)

• Nadvse rad imam Prešerna, ampak on Zdravljice ni pisal za himno.

• Država je za narod kot obleka za človeka.

Druga svetovna vojna

• Komunistična partija prepoznala odporniško voljo Slovencev in jo organizirala v Osvobodilno fronto.

• Kot pomembnega in pogumnega ocenjujem partizanski boj zoper močnega in surovega okupatorja, povezavo tega boja z veliko mednarodno antifašistično koalicijo, ki je Slovence enkrat uvrstila med zmagovalce zgodovine. Ta zmagoviti status pa jim je omogočil osvoboditi primorske Slovence in združiti Primorsko z matično Slovenijo skoraj v celotno zamišljenem obsegu Zedinjene Slovenije.

• Napačno, škodljivo in tragično pa je bilo forsiranje komunistične revolucije znotraj partizanskega gibanja, kar je počela Komunistična partija Slovenije. Ravno tako napačna in škodljiva je bila tudi odločitev protikomunistične strani za kolaboracijo, ki je to pripeljala med poražence. Zmagovalci so ob koncu vojne uvedli v Sloveniji komunistični režim in maščevalno obračunali s poraženimi sonarodnjaki. Ti so za svojo napako plačali največjo ceno, ceno življenja, s čimer so po civilizacijskem kodeksu vredni dostojnega človeškega spominskega obeležja. Žal se med Slovenci to še ni zgodilo v dolgih sedemdesetih letih in sovraštvo, nepomirljivost še vedno tli med ljudmi.

• Videti je, da je državljanska vojna z množičnimi poboji na obeh straneh povzročila tolikšno frustracijo, ki ne zbledi niti v treh generacijah. Toda to bomo Slovenci morali enkrat pustiti za seboj. Brez razčiščene in spravljene preteklosti narod težko ali sploh ne more napredovati. Ali bomo res potrebovali za to celih 200 let, kot so Francozi, da so priznali zločinski jakobinski poboj več kot 200 tisoč kmečkih prebivalcev Vendeje leta 1793/94?

Edvard Kardelj in komunizem

• Če bi se Lenin zbudil od mrtvih, bi Edvardu Kardelju rekel: 'Ti si moj ljubljeni sin, nad katerim imam posebno veselje.'"

• "Komunizem na Slovenskem je bil najbolj 'prefrigan', najbolj sofisticiran, najbolj je držal ljudi v neki kontroli. Imeli smo največjega preroka komunizma v tistem času v Evropi, to je bil Edvard Kardelj, ki je bil izurjen na boljševiški način.

• Bridek podatek je, da je imel kmet v stari Avstriji enak standard na Salzburškem ali na Štajerskem. Leta 1938 je Slovenija za Avstrijo zaostajala za 20 odstotkov po BDP na glavo prebivalca. V 45 letih socializma smo pa ostali zelo zadaj. Kljub temu da se je zdelo, da se dobro razvijamo.

Osamosvojitev Slovenije

• Mislim, da je bil Demos zelo pomembna sila. Prepričal je slovenski narod in mu dal voljo, ter izbral trenutek, ko se je v Evropi malce odprlo okno. Rušil se je komunistični sistem. Demos je takrat zbral korajžo in ugotovil, da je pravi trenutek za osamosvojitev. Voditelji Demosa so rojeni pod srečno zvezdo, saj je narediti državo prava umetnost. Poglejmo Katalonce in Baske, ki jih je več kot nas: imeli bi radi svojo državo, pa je ne morejo dobiti. Iz tega sledi, da je Demos naredil ogromno delo, ki pa ga nikoli ne bomo mogli zadostno oceniti.

• Narod je bil zrel. Bila je interakcija med narodom, ki se je izkazal na plebiscitu, in modrimi voditelji, kot sta bila predsednik skupščine France Bučar in Jože Pučnik. Ena brigada Morisa osamosvojitve ne bi mogla izpeljati.

• Zame je glavni v procesu osamosvojitve Pučnik. On je bil korajža in duša osamosvojitve. Na drugo mesto bi dal Franceta Bučarja, ki je s filozofijo in pravnim znanjem prinesel mnogo.

• Kučan je pri osamosvojitvi odigral dosti dobro vlogo , a je že po naravi tak, da ničesar ne začne na novo. Je prebrisan politik, ki preudarno čaka. (o Milanu Kučanu)

• Mislim, da ne. Če pa to hoče, potem je čisto pravi boljševik. Oni so se na zmagoviti partizanski boj sklicevali 45 let, ti pa se zdaj že trideset let na osamosvojitev. (o Janezu Janši)

• Vsa čast tistim, ki so vodili procese osamosvojitve, ampak treba jim je povedati, naj se umirijo.

• V Sloveniji je bil delavski razred prvi tako razgledan, bister in imel pogum postaviti zahtevo po novi stranki. To je bilo takrat celo kaznivo.

• Danes se govori vse mogoče. V Sloveniji se zadnje čase govori drugače. Zelo se poudarja, da so bili samo intelektualci, a moja ocena je, da smo se organizirali in šli v osamosvojitev zaradi akcije dveh pomembnih družbenih slojev. Zaradi akcije delavstva (železničarji in kovinarji) in skupine okoli Nove revije. Ta dva dejavnika sta v slovenski družbi zbujala neko samozavest.

• Zadnje čase se predstavlja grupacija ljudi, ki so drugače ideološko usmerjeni, ki so nadaljevalci bivših strank. Oni govorijo vse mogoče, kako je partija vse sama zdemokratizirala in zahtevala ter izpeljala osamosvojitev. V medijih se silno poudarja velika vloga socialistične mladine. Saj so protestirali proti oblasti. Ampak zakaj? Ta stari, saj ste bili dovolj dolgo na oblasti, umaknite se, znali bomo nadaljevati, kot ste delali vi. To je bila vsa politika Zveze socialistične mladine.

Slovenci in Slovenija

• Slovenci smo srednje velika predalpska vas. Skregana vas. Zgornji spodnjim očitajo, da so slabi in da goljufajo. To izvira iz majhnih eksistenčnih možnosti, samo to lahko rečem. (o Sloveniji in slovenskem značaju)

• Slovenci nikoli niso mogli odločati o ključnem problemu jugoslovanske države, o hrvaško-srbskih odnosih. Oba bratska naroda tega Slovencem sploh nista dopustila. Slovenci smo lahko samo močno polnili jugoslovanski državni proračun, iz katerega je šel velik delež za financiranja jugoslovanske vojske, ki je junija 1991 napadla Slovenijo in bila poražena. Iz tega je mogoče sklepati, da če bi Slovenija ostala v Jugoslaviji, ko se je razvnel srbsko-hrvaško-bosanski spor, bi bil ta še bolj krvav in dolgotrajnejši, ker bi jugoslovanska vojska imela več denarja in večje operativno zaledje.

• Smo tako majhni in nimamo nobenih zaveznikov, še s Hrvati si nikoli nismo bili preveč blizu. Mi potrebujemo Evropsko unijo.

• Lastna država, kar je velika dragocenost. Država je od francoske revolucije naprej za narod pomembna tako kot za človeka obleka. Brani te, hrani te, skrbi zate in je tvoja mati. Imeti pa jo moraš rad. Ne vem, koliko to pomeni navadnemu delavcu, a meni pomeni.

O njem

• Pokazal je na nezadostnost črno-belih interpretacij slovenske zgodovine, na zgodovinske napore domala vseh Slovencev pri udejanjenju tako ali drugače razumljeni avtonomiji in končno državi. (Janez Markeš, slovenski novinar)

• Janko Prunk si je s tem romanom izpolnil dijaško željo, da bi se izražal tudi v leposlovni govorici. S tem pa je dal svojevrsten izziv slovenskemu zgodovinopisju, da sledi tuji moderni zgodovinopisni struji, ki zgodovino opisuje s prijemi epske pripovedi, kar omogoča večplastno razumevanje dogodkov in posameznih usod in jo naredi za bralca privlačnejšo. (Peter Kovačič Peršin, slovenski teolog)