Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Razlika med redakcijama

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lagos (pogovor | prispevki)
ha, ni več {{NV}}
Lagos (pogovor | prispevki)
<div class="references-small">
Vrstica 37: Vrstica 37:
== Viri ==
== Viri ==
{{wikipedija}}
{{wikipedija}}
<div class="references-small">
<references />
<references />
</div>


[[Kategorija:Ljudje/Navedki]]
[[Kategorija:Ljudje/Navedki]]

Redakcija: 12:06, 29. december 2006

Predloga:Bioslika

Fjodor Mihajlovič Dostojevski, [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Rusija, † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt-Peterburg, Rusija.

Navedki

  • Lepota bo rešila svet.[1] (o lepoti)
  • Ljubezen brez človečnosti je skoraj vedno iz sebičnosti. (o ljubezni)
  • Očiščenje s trpljenjem je, verjemite mi, manj boleče kot položaj, v katerega spravite krivega z nepremišljeno oprostilno sodbo.[2] (o bolečini)
  • Če želite, da bi vas ljudje spoštovali, je nadvse pomembno, da spoštujete sami sebe. Le tako prisilite druge, da vas spoštujejo.[3] (o duhovnosti)
  • Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel.[4] (o cilju)
  • Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu ... Moj ’hozana’ je šel skozi preizkušnjo dvoma. (iz Zapiskov)[5]

Bratje Karamazovi

  • Vsi smo krivi za vse.[6]
  • Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal na zemlji raj.[6]
  • Vzljubiti življenje bolj kot njegov smisel?[6]
  • Ljubše mi je biti s Kristusom kot z resnico.[6] (o resnici)
  • Sem in ljubim.[6]
  • Trpim, torej sem.[6]
  • "Vsaka ljubezen mora imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?" — "Ljubi za nič, tako, kakor ljubi Aljoša."[6]
  • Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.[6]
  • Ali je Bog, ali ga ni?[6]
  • Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga.[6]
  • Nič ni lepšega, globljega in bolj popolnega kot Kristus; ne le, da nič ni, nič ne more biti. [5]

Zapiski iz podtalja (tudi Zapiski iz podpodja)

  • Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra.[7]
  • Sicer pa: o čem more spodoben človek govoriti z največjim užitkom? Odgovor: o sebi.[7]

Navedki o njem

  • Dostojevski je nesmrten![8] (Mihail Bulgakov)
  • Tekst Dostojevskega se nikoli sam od sebe ne razprostre pred bralcem kakor nekakšna bleščeča in vabljiva preproga, ne daje se mu na voljo, ker ni v skladu z bralčevo "naravo" pa tudi ne z njegovo vsakdanjo in "naravno" izkušnjo ter se zato upira tistemu načinu branja, ki mu pravimo manipulacija in ki se dogaja zgolj kot bralčevo lagodno in samodopadljivo samopotrjevanje.[9] (Dušan Pirjevec)
  • Fantastična resničnost Dostojevskega odkrije izvor stvaritve, pripoveduje nam o svojem Bogu, nesmrtnosti, morali, filozofiji, zločinu, kazni in ljubezni.[...]Kjer drugi končajo svoje zgodbe, Dostojevski začenja in nikoli popolnoma ne zaključi. (Tomaž Pandur) [10]
  • Že lep čas si noben italijanski pisatelj ne upa uperiti pogleda onkraj tiste stene, ki so jo pisatelji kakor Dostojevski prestopili in s tem prišli do svoje veličine. (Ferruccio Parazzoli, italijanski pisatelj in kritik)[11]
  • Zame je Dostojevski eden največjih iskalcev Boga v književnosti, pa njegovi junaki plavajo po zločinih in krvi. Ko pa postavite to v celoto, vidite, da je to iskanje luči. In preko kakšnega trpljenja morajo njegovi junak! In skozi kakšno trpljenje je moral on sam! Če ne bi sam prehodil te poti, ne bi ustvaril takih junakov. (Pavle Ravnohrib) [12]

Viri

  1. Radio Ognjišče, Gost; kardinal Tomaš Špidlik, pridobljeno 10. decembra 2006, ob 17.42, http://www.ognjisce.si/sakralna/sg191204.htm
  2. Miha Likar, Najdi.si CITATI, pridobljeno 2. februarja 2006, ob 22.23, http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Trpljenje
  3. Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Ponižani in razžaljeni (Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1907) (COBISS)
  4. http://www.pcmg.si/upload/other/infopak/natekocemsi05-2.pdf
  5. 5,0 5,1 http://www.taize.fr/sl_article1556.html
  6. 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989) Opomba: izdaja je razdeljena na tri knjige (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; ime »Bratje Karamazovi« je z različno vsebino opredeljeno večkrat
  7. 7,0 7,1 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zapiski iz podtalja (Ljubljana: Karantanija, 1995) (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; ime »Zapiski iz podtalja« je z različno vsebino opredeljeno večkrat
  8. Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (Ljubljana: Delo, 2004), stran 366 (COBISS)
  9. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976) (COBISS) (uvodna študija v zgoraj citiranih Bratih Karamazovih)
  10. http://press.festival-lj.si/photoarchive/pandur.doc
  11. http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/38B743E753DC86E2C125722E004B341F?OpenDocument
  12. Pavle Ravnohrib v intervjuju za Ognjišče