Voltaire: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m standarizacija (AWB) |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
* ''Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo?'' (o [[iluzija]]h) |
* ''Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo?'' (o [[iluzija]]h) |
||
* ''O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti.'' (o [[denar]]ju) |
* ''O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti.'' (o [[denar]]ju) |
||
* ''Človek, ki sprejema vero, ne da bi jo bil proučil, je podoben volu, ki pusti, da mu nataknejo jarem.'' |
|||
== Navedki o njem == |
== Navedki o njem == |
Redakcija: 23:27, 13. marec 2007
François-Marie Arouet (bolje znan kot Voltaire), francoski pisatelj in filozof, * 1694, † 1778.
- Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški um.
- Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša. (o domovini)
- V dobri politiki je treba najti naslednjo rešitev: kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.
- Ali ni politika zgolj sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku?
- Sreča navadno zelo drago prodaja tisto, kar mislimo, da nam daruje. (o sreči)
- Na dvoru, moj sin, najbolj nujna umetnost ni več dobro govoriti, temveč znati molčati. (o umetnosti)
- Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom. (o vojni)
- Zgodovina je spisek zločinov in nesreč. (o zgodovini)
- Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze fantazija. (o ljubezni)
- Smrtniki so enaki: različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva. (o vrlini)
- Ljubi resnico, odpuščaj pa napako. (o resnici)
- Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. (o delu)
- Prav malo dobrega sem storil, to je moje najboljše delo. (o dobroti)
- Človek je rojen, da živi v krčih negotovosti ali v letargiji dolgočasja. (o dolgčasu)
- Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša, saj napade istočasno srce, glavo in razum. (o čustvih)
- Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. (o geniju)
- Bog ne sme trpeti zaradi neumnosti duhovnikov. (o duhovniku)
- Malo je izgubljenega, če je le čast rešena. (o časti)
- Čast je diamant na prstanu kreposti. (o časti)
- Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo bogat. (o želji)
- Kar imenujemo naključje ni in ne more biti drugega kot neznan vzrok znanega učinka.
- Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? (o iluzijah)
- O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti. (o denarju)
- Človek, ki sprejema vero, ne da bi jo bil proučil, je podoben volu, ki pusti, da mu nataknejo jarem.