Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: et:Fjodor Dostojevski |
|||
Vrstica 51: | Vrstica 51: | ||
[[en:Fyodor Dostoevsky]] |
[[en:Fyodor Dostoevsky]] |
||
[[es:Fiódor Dostoievski]] |
[[es:Fiódor Dostoievski]] |
||
[[et:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[fa:فئودور داستایوسکی]] |
[[fa:فئودور داستایوسکی]] |
||
⚫ | |||
[[hr:Fjodor Dostojevski]] |
[[hr:Fjodor Dostojevski]] |
||
[[it:Fëdor Mikhailovič Dostoevskij]] |
[[it:Fëdor Mikhailovič Dostoevskij]] |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
[[lt:Fiodoras Dostojevskis]] |
[[lt:Fiodoras Dostojevskis]] |
||
[[nl:Fjodor Dostojevski]] |
[[nl:Fjodor Dostojevski]] |
||
Vrstica 67: | Vrstica 69: | ||
[[tr:Fyodor Mikailoviç Dostoyevski]] |
[[tr:Fyodor Mikailoviç Dostoyevski]] |
||
[[zh:費奧多爾·陀思妥耶夫斯基]] |
[[zh:費奧多爾·陀思妥耶夫斯基]] |
||
⚫ |
Redakcija: 03:22, 25. marec 2007
|
Ta članek je slogovno nepopoln zaradi neustrezno navedenih virov. |
Fjodor Mihajlovič Dostojevski, [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Rusija, † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt-Peterburg, Rusija.
- Lepota bo rešila svet.[1] (o lepoti)
- Ljubezen brez človečnosti je skoraj vedno iz sebičnosti.[navedi vir] (o ljubezni)
- Očiščenje s trpljenjem je, verjemite mi, manj boleče kot položaj, v katerega spravite krivega z nepremišljeno oprostilno sodbo.[2] (o bolečini)
- Če želite, da bi vas ljudje spoštovali, je nadvse pomembno, da spoštujete sami sebe. Le tako prisilite druge, da vas spoštujejo.[3] (o duhovnosti)
- Če si se na poti proti cilju začel ustavljati, da bi vrgel kamen v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar dosegel cilja.[4] (o cilju)
- Ženska — sam vrag ve, kaj je to, jaz ničesar ne razumem.[5]
Bratje Karamazovi
- Vsi smo krivi za vse.[6]
- Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal na zemlji raj.[6]
- Vzljubiti življenje bolj kot njegov smisel?[6]
- Ljubše mi je biti s Kristusom kot z resnico.[6] (o resnici)
- Sem in ljubim.[6]
- Trpim, torej sem.[6]
- »Vsaka ljubezen mora imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?« — »Ljubi za nič, tako, kakor ljubi Aljoša.«[6]
- Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.[6]
- Ali je Bog, ali ga ni?[6]
- Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga.[6]
- Nič ni lepšega, globljega in bolj popolnega kot Kristus; ne le, da nič ni, nič ne more biti.[7]
Zapiski iz podtalja (tudi Zapiski iz podpodja)
- Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra.[8]
- Sicer pa: o čem more spodoben človek govoriti z največjim užitkom? Odgovor: o sebi.[8]
- Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu ... Moj »hozana« je šel skozi preizkušnjo dvoma.[7]
- Dostojevski je nesmrten![9] (Mihail Bulgakov)
- Tekst Dostojevskega se nikoli sam od sebe ne razprostre pred bralcem kakor nekakšna bleščeča in vabljiva preproga, ne daje se mu na voljo, ker ni v skladu z bralčevo »naravo« pa tudi ne z njegovo vsakdanjo in »naravno« izkušnjo ter se zato upira tistemu načinu branja, ki mu pravimo manipulacija in ki se dogaja zgolj kot bralčevo lagodno in samodopadljivo samopotrjevanje.[10] (Dušan Pirjevec)
- Fantastična resničnost Dostojevskega odkrije izvor stvaritve, pripoveduje nam o svojem Bogu, nesmrtnosti, morali, filozofiji, zločinu, kazni in ljubezni. [...] Kjer drugi končajo svoje zgodbe, Dostojevski začenja in nikoli popolnoma ne zaključi.[11] (Tomaž Pandur)
- Že lep čas si noben italijanski pisatelj ne upa uperiti pogleda onkraj tiste stene, ki so jo pisatelji kakor Dostojevski prestopili in s tem prišli do svoje veličine.[12] (Ferruccio Parazzoli, italijanski pisatelj in kritik)
- Zame je Dostojevski eden največjih iskalcev Boga v književnosti, pa njegovi junaki plavajo po zločinih in krvi. Ko pa postavite to v celoto, vidite, da je to iskanje luči. In preko kakšnega trpljenja morajo njegovi junak! In skozi kakšno trpljenje je moral on sam! Če ne bi sam prehodil te poti, ne bi ustvaril takih junakov.[13] (Pavle Ravnohrib)
Viri
Wikipedija ima članek na temo: Fjodor Mihajlovič Dostojevski |
- ↑ Radio Ognjišče, Gost; kardinal Tomaš Špidlik, pridobljeno 10. decembra 2006, ob 17.42, http://www.ognjisce.si/sakralna/sg191204.htm
- ↑ Miha Likar, Najdi.si CITATI, pridobljeno 2. februarja 2006, ob 22.23, http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Trpljenje
- ↑ Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Ponižani in razžaljeni (Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1907) (COBISS)
- ↑ Žarko Tomšič, Maja Gorjanc in Marko Polak, natekočem.si, pridobljeno 12. februarja 2007, ob 20.02, http://www.pcmg.si/upload/other/infopak/natekocemsi05-2.pdf
- ↑ Delo, 1. februar 2007, stran 24
- ↑ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989) Opomba: izdaja je razdeljena na tri knjige (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Bratje Karamazovi« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ 7,0 7,1 Sodelavci Taize.fr, Pismo 2005: Prihodnost miru, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 18.42, http://www.taize.fr/sl_article1556.html Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Taize.fr« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ 8,0 8,1 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zapiski iz podtalja (Ljubljana: Karantanija, 1995) (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Zapiski iz podtalja« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (Ljubljana: Delo, 2004), stran 366 (COBISS)
- ↑ Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976) (COBISS) (uvodna študija v zgoraj citiranih Bratih Karamazovih)
- ↑ Tomaž Pandur, Sto minut, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19:05, http://press.festival-lj.si/photoarchive/pandur.doc
- ↑ Alojz Rebula, Italijanski pisatelji, izgubili ste Boga!, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.12, http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/38B743E753DC86E2C125722E004B341F
- ↑ Božo Rustja, Gost meseca, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.19, http://www.ognjisce.si/revija/leto2000/feb2000/gost.htm