Francis Bacon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
m robot Dodajanje: af, az, ca, cs, el, eo, et, fa, hu, hy, it, ka, ku, la, lt, sk, tr, zh, zh-min-nan Spreminjanje: ru |
||
Vrstica 41: | Vrstica 41: | ||
[[Kategorija:Filozofi|Bacon, Francis]] |
[[Kategorija:Filozofi|Bacon, Francis]] |
||
[[af:Francis Bacon]] |
|||
[[az:Francis Bacon]] |
|||
[[bg:Френсис Бейкън]] |
[[bg:Френсис Бейкън]] |
||
[[bs:Francis Bacon]] |
[[bs:Francis Bacon]] |
||
[[ca:Francis Bacon]] |
|||
[[cs:Francis Bacon]] |
|||
[[de:Francis Bacon]] |
[[de:Francis Bacon]] |
||
[[el:Φράνσις Μπέικον]] |
|||
[[en:Francis Bacon]] |
[[en:Francis Bacon]] |
||
[[eo:Francis Bacon]] |
|||
[[es:Francis Bacon]] |
[[es:Francis Bacon]] |
||
[[et:Francis Bacon]] |
|||
[[fa:فرانسیس بیکن]] |
|||
[[fi:Francis Bacon]] |
[[fi:Francis Bacon]] |
||
[[fr:Francis Bacon]] |
[[fr:Francis Bacon]] |
||
[[gl:Francis Bacon]] |
[[gl:Francis Bacon]] |
||
[[he:פרנסיס בייקון]] |
[[he:פרנסיס בייקון]] |
||
[[hu:Francis Bacon]] |
|||
[[hy:Ֆրենսիս Բեկոն]] |
|||
[[it:Francesco Bacone]] |
|||
[[ja:フランシス・ベーコン (哲学者)]] |
[[ja:フランシス・ベーコン (哲学者)]] |
||
[[ka:ფრენსის ბეკონი]] |
|||
[[ku:Francis Bacon]] |
|||
[[la:Franciscus Baco]] |
|||
[[lt:Fransis Bekonas]] |
|||
[[nl:Francis Bacon]] |
[[nl:Francis Bacon]] |
||
[[pl:Francis Bacon]] |
[[pl:Francis Bacon]] |
||
[[pt:Francis Bacon]] |
[[pt:Francis Bacon]] |
||
[[ro:Francis Bacon]] |
[[ro:Francis Bacon]] |
||
[[ru: |
[[ru:Фрэнсис Бэкон]] |
||
[[sk:Francis Bacon]] |
|||
[[sv:Francis Bacon]] |
[[sv:Francis Bacon]] |
||
[[tr:Francis Bacon]] |
|||
[[zh:弗蘭西斯·培根]] |
|||
[[zh-min-nan:Francis Bacon]] |
Redakcija: 20:47, 1. februar 2010
Wikipedija ima članek na temo: Francis Bacon |
Francis Bacon.
- Genialnost, duhovitost in značaj naroda se kažejo v njegovih pregovorih. (o pregovorih)
- Bogastvo je namenjeno trošenju. (o bogastvu)
- Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razdajanju. (o bogastvu)
- Človekovega duha bolj vedri in osveži pridobitev pri majhnih stvareh kot pa stanje na mestu pri velikih.
- Starosti se ni mogoče ubraniti. (o starosti)
- Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja. (o upanju)
- Zgodovina dela ljudi modre, poezija duhovite, matematika ostroumne, naravna filozofija globokoumne. (o zgodovini)
- Res je, da površno znanje filozofije nagiblje človekovega duha k ateizmu; poglobljena filozofija pa vrača človekovega duha religiji. (o filozofiji)
- Zakonska ljubezen ustvarja človeštvo, prijateljska ljubezen ga izpopolnjuje, razuzdana ljubezen ga kvari in ponižuje. (o ljubezni)
- Ljubezni bolj ustreza gledališki oder kot človekovo življenje. (o ljubezni)
- Brez ljubezni so ljudje le tujci in obrazi le galerije slik in govorjenje le prazno pozvanjanje činel. (o ljubezni)
- Prav tako naravno je umreti, kot biti rojen; za dojenčka je prvo prav tako boleče kot drugo. (o smrti)
- Maščevanje je vrsta divjega prava - čim bolj teži k njemu človekova narava, tem bolj bi ga moral zakon iztrebljati. (o značaju)
- Gotovo je, da je slava kot reka, ki nosi lahke in napihnjene stvari in potaplja težke in trdne. (o slavi)
- Kaj je resnica? je posmehljivo vprašal Pilat, in ni čakal na odgovor. (o resnici)
- Najlepši del lepote je tisti, ki ga slika ne more izraziti. (o lepoti)
- In denar je kot gnojilo, ki je dobro samo, če se ga raztrosi. (o denarju)
- Narava je pogosto skrita, včasih je premagana, redkokdaj pogašena. (o naravi)
- V temi so vse barve enake. (o naravi)
- Modra in spodobna je navada molčanja. (o navadi)
- Zdravilo je slabše od bolezni. (o zdravju)
- Tisti, ki ne bo uporabil novih zdravil, mora pričakovati nove bolezni. (o zdravju)
- Ni dvoma, da je vsako zdravilo novost in tisti, ki noče uporabiti novega zdravila mora pričakovati nove težave: zakaj čas je največji novator. (o zdravju)
- Kako naj se zanimam za svoje delo, če mi ni všeč? (o delu)
- Dobrota ne pozna nobenega pretiravanja, zgolj zmoto. (o dobroti)
- Obžalovanje je vedno tisto stanje duha, ko je le malo stvari, ki si jih želi in mnogo takšnih, ki se jih boji. (o duhu)
- Poznamo štiri razrede idolov, ki preganjajo človekov razum. Da bi jih razločevali, smo jih poimenovali - prvi razred so idoli plemena; drugi idoli votline; tretji idoli trga, četrti idoli gledališča. (o idolu)
- Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natančnost.
- Bodi zvest samemu sebi, da ne boš nezvest drugim. (o zvestobi)
- Iz ponižanja pridejo ljudje do dostojanstva.
- Če noče gora k Mohamedu, bo šel pa Mohamed h gori.
- Zviti ljudje znanost prezirajo, preprosti se ji čudijo, modri jo koristijo. (o znanosti)