Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Razlika med redakcijama

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnankeBot (pogovor | prispevki)
m r2.6.6) (Robot: Dodajanje el:Fyodor Dostoyevsky
JAnDbot (pogovor | prispevki)
Vrstica 53: Vrstica 53:
[[cs:Fjodor Michajlovič Dostojevskij]]
[[cs:Fjodor Michajlovič Dostojevskij]]
[[de:Fjodor Dostojewski]]
[[de:Fjodor Dostojewski]]
[[el:Φιοντόρ Ντοστογιέφσκι]]
[[el:Fyodor Dostoyevsky]]
[[en:Fyodor Dostoevsky]]
[[en:Fyodor Dostoevsky]]
[[es:Fiódor Dostoyevski]]
[[es:Fiódor Dostoyevski]]

Redakcija: 21:40, 17. avgust 2013

Gumb za navajanje virov

Ta članek je slogovno nepopoln zaradi neustrezno navedenih virov.


Predloga:Bioslika

Fjodor Mihajlovič Dostojevski, [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Rusija, † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt-Peterburg, Rusija.

Navedki

  • Lepota bo rešila svet.[1] (o lepoti)
  • Ljubezen brez človečnosti je skoraj vedno iz sebičnosti.[navedi vir] (o ljubezni)
  • Očiščenje s trpljenjem je, verjemite mi, manj boleče kot položaj, v katerega spravite krivega z nepremišljeno oprostilno sodbo.[2] (o bolečini)
  • Če želite, da bi vas ljudje spoštovali, je nadvse pomembno, da spoštujete sami sebe. Le tako prisilite druge, da vas spoštujejo.[3] (o duhovnosti)
  • Če si se na poti proti cilju začel ustavljati, da bi vrgel kamen v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar dosegel cilja.[4] (o cilju)
  • Ženska — sam vrag ve, kaj je to, jaz ničesar ne razumem.[5]
  • Trpljenje je edini izvor zavesti.(o trpljenju)[6]

Bratje Karamazovi

  • Vsi smo krivi za vse.[7]
  • Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal na zemlji raj.[7]
  • Vzljubiti življenje bolj kot njegov smisel?[7]
  • Ljubše mi je biti s Kristusom kot z resnico.[7] (o resnici)
  • Sem in ljubim.[7]
  • Trpim, torej sem.[7]
  • »Vsaka ljubezen mora imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?« — »Ljubi za nič, tako, kakor ljubi Aljoša.«[7]
  • Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.[7]
  • Ali je Bog, ali ga ni?[7]
  • Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga.[7]
  • Nič ni lepšega, globljega in bolj popolnega kot Kristus; ne le, da nič ni, nič ne more biti.[8]

Zapiski iz podtalja (tudi Zapiski iz podpodja)

  • Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra.[9]
  • Sicer pa: o čem more spodoben človek govoriti z največjim užitkom? Odgovor: o sebi.[9]
  • Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu ... Moj »hozana« je šel skozi preizkušnjo dvoma.[8]

Navedki o njem

  • Dostojevski je nesmrten![10] (Mihail Bulgakov)
  • Tekst Dostojevskega se nikoli sam od sebe ne razprostre pred bralcem kakor nekakšna bleščeča in vabljiva preproga, ne daje se mu na voljo, ker ni v skladu z bralčevo »naravo« pa tudi ne z njegovo vsakdanjo in »naravno« izkušnjo ter se zato upira tistemu načinu branja, ki mu pravimo manipulacija in ki se dogaja zgolj kot bralčevo lagodno in samodopadljivo samopotrjevanje.[11] (Dušan Pirjevec)
  • Fantastična resničnost Dostojevskega odkrije izvor stvaritve, pripoveduje nam o svojem Bogu, nesmrtnosti, morali, filozofiji, zločinu, kazni in ljubezni. [...] Kjer drugi končajo svoje zgodbe, Dostojevski začenja in nikoli popolnoma ne zaključi.[12] (Tomaž Pandur)
  • Že lep čas si noben italijanski pisatelj ne upa uperiti pogleda onkraj tiste stene, ki so jo pisatelji kakor Dostojevski prestopili in s tem prišli do svoje veličine.[13] (Ferruccio Parazzoli, italijanski pisatelj in kritik)
  • Zame je Dostojevski eden največjih iskalcev Boga v književnosti, pa njegovi junaki plavajo po zločinih in krvi. Ko pa postavite to v celoto, vidite, da je to iskanje luči. In preko kakšnega trpljenja morajo njegovi junak! In skozi kakšno trpljenje je moral on sam! Če ne bi sam prehodil te poti, ne bi ustvaril takih junakov.[14] (Pavle Ravnohrib)

Viri

http://www.pregovor.com/kategorije/trpljenje.html

  1. Radio Ognjišče, Gost; kardinal Tomaš Špidlik, pridobljeno 10. decembra 2006, ob 17.42, http://www.ognjisce.si/sakralna/sg191204.htm
  2. Miha Likar, Najdi.si CITATI, pridobljeno 2. februarja 2006, ob 22.23, http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Trpljenje
  3. Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Ponižani in razžaljeni (Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1907) (COBISS)
  4. Žarko Tomšič, Maja Gorjanc in Marko Polak, natekočem.si, pridobljeno 12. februarja 2007, ob 20.02, http://www.pcmg.si/upload/other/infopak/natekocemsi05-2.pdf
  5. Delo, 1. februar 2007, stran 24
  6. [1] Pregovori
  7. 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989) Opomba: izdaja je razdeljena na tri knjige (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; ime »Bratje Karamazovi« je z različno vsebino opredeljeno večkrat
  8. 8,0 8,1 Sodelavci Taize.fr, Pismo 2005: Prihodnost miru, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 18.42, http://www.taize.fr/sl_article1556.html Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; ime »Taize.fr« je z različno vsebino opredeljeno večkrat
  9. 9,0 9,1 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zapiski iz podtalja (Ljubljana: Karantanija, 1995) (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; ime »Zapiski iz podtalja« je z različno vsebino opredeljeno večkrat
  10. Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (Ljubljana: Delo, 2004), stran 366 (COBISS)
  11. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976) (COBISS) (uvodna študija v zgoraj citiranih Bratih Karamazovih)
  12. Tomaž Pandur, Sto minut, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19:05, http://press.festival-lj.si/photoarchive/pandur.doc
  13. Alojz Rebula, Italijanski pisatelji, izgubili ste Boga!, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.12, http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/38B743E753DC86E2C125722E004B341F
  14. Božo Rustja, Gost meseca, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.19, http://www.ognjisce.si/revija/leto2000/feb2000/gost.htm