Ivan Cankar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: removing existed iw links in Wikidata |
m rv |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Ivan Cankar''', slovenski pisatelj. |
'''Ivan Cankar''', slovenski pisatelj. |
||
Zakaj se moremo to ucit? |
|||
== Navedki == |
== Navedki == |
Redakcija: 23:37, 16. maj 2014
Ivan Cankar, slovenski pisatelj.
- Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost.
- ... slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
- Sreča je kot sonce. Ko je najlepša, zatone. (o sreči)
- Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so sence prave resnice, pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene; toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. (Podobe iz sanj)
- Nikoli še ni rodil osat žlahtnega sadu; raste samo zategadelj, da ga populijo osli. (Na klancu)
- Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo. (Na klancu)
- Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod. (Na klancu)
- Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi. (Na klancu)
- Trezen boš molčal in molčal boš, kadar boš v grobu; zdaj pa govori in pij! (Na klancu)
Viri
- Misli.com
- Lepe misli znanih in neznanih avtorjev
- Ivan Cankar: Na klancu. DZS, Ljubljana, 2001.
Zunanje povezave
Wikipedija ima članek na temo: Ivan Cankar |
Wikimedijina zbirka ima slike na temo: Ivan Cankar |