Ivan Cankar: Razlika med redakcijama

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m rv
Vrstica 18: Vrstica 18:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

{{Wikipedija}}
{{Wikipedija}}
{{Commons}}
{{Zbirka}}
{{Wikivir}}
* [[:s:Ivan Cankar|Izvirna besedila Ivana Cankarja na Wikiviru]]


{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}
{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}

Redakcija: 12:57, 11. avgust 2014

Ivan Cankar, slovenski pisatelj.

Navedki

  • Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost.
  • ... slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
  • Sreča je kot sonce. Ko je najlepša, zatone. (o sreči)
  • Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so sence prave resnice, pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene; toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. (Podobe iz sanj)
  • Nikoli še ni rodil osat žlahtnega sadu; raste samo zategadelj, da ga populijo osli. (Na klancu)
  • Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo. (Na klancu)
  • Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod. (Na klancu)
  • Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi. (Na klancu)
  • Trezen boš molčal in molčal boš, kadar boš v grobu; zdaj pa govori in pij! (Na klancu)

Viri

Zunanje povezave