Adolf Hitler: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - podvojen navedek |
m + M. Pascalina Lehnert |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S33882, Adolf Hitler retouched.jpg|thumb|right|200px|Adolf Hitler]] |
|||
'''Adolf Hitler''', nemški politik in diktator, * 1889, † 1945. |
|||
'''Adolf Hitler''', avstrijski politik in diktator, * 20. april 1889, Braunau am Inn, Zgornja Avstrija, Avstro-Ogrska, † 30. april 1945, Berlin, Nemčija. |
|||
{{TOCright}} |
|||
== Navedki == |
== Navedki == |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
== Zunanje povezave == |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
== Navedki o njem == |
|||
{{wikipedija}} |
|||
* Ob neki priložnosti sem vprašala nuncija <small>[Eugenia Pacellija]</small>, ali ne misli, da bi bilo lahko v tem možu <small>[Adolfu Hitlerju]</small> nekaj dobrega in da bi prav tako, kot je [[Mussolini]] koristil Italiji, tudi on <small>[Hitler]</small> mogel pomagati Nemcem. Nuncij je zmajal z glavo in dejal: »Zelo zelo bi se motil, če bi mislil, da se more vse to dobro končati. Ta mož je popolnoma obseden; uniči vse, kar mu ne koristi; kar pravi in napiše, je zaznamovano z njegovim egocentrizmom; ta mož je sposoben iti preko trupel in odstraniti vse, kar bi ga oviralo. Ne morem razumeti, kako to, da ga v Nemčiji niti najodličnejši ljudje ne spregledajo.« Ko je pozneje eden od hitlerjancev prišel v Rim, mi je dejal: »Koliko nravstvene revščine, koliko ponižanja in sramote bi bilo prihranjenega nam in svetu, če bi tedaj bili pozorni na nuncija Paceliija!« (pričevanje sestre [[M. Pascalina Lehnert|M. Pascaline Lehnert]] o mnenju [[Papež Pij XII.|Eugenia Pacellija]], kasnejšega papeža Pija XII., o Adolfu Hitlerju)<ref>M. Pascalina Lehnert, ''Ich durfte ihm dienen: Erinnerungen an Papst Pius XII.''; v: Pierre Blet, ''Pij XII. in druga svetovna vojna'', Družina, Ljubljana 2001, stran 337.</ref> |
|||
== Viri == |
|||
{{Viri}} |
Redakcija: 20:17, 16. september 2014
Adolf Hitler, avstrijski politik in diktator, * 20. april 1889, Braunau am Inn, Zgornja Avstrija, Avstro-Ogrska, † 30. april 1945, Berlin, Nemčija.
- Moč ni v obrambi, pač pa v napadu.
- Velike množice ljudi…bodo lažje padle na veliko laž kot na majhno.
- Kakšna sreča za voditelje, da ljudje ne mislijo.
- Zmagovalca pozneje ne bodo spraševali, ali je govoril resnico ali ne. Začenši in tvegajoč vojno ne gre za pravico, ampak za zmago. (o vojni)
- Grem po poti, ki jo narekuje previdnost z gotovostjo mesečnika. (o filozofiji)
- Ob neki priložnosti sem vprašala nuncija [Eugenia Pacellija], ali ne misli, da bi bilo lahko v tem možu [Adolfu Hitlerju] nekaj dobrega in da bi prav tako, kot je Mussolini koristil Italiji, tudi on [Hitler] mogel pomagati Nemcem. Nuncij je zmajal z glavo in dejal: »Zelo zelo bi se motil, če bi mislil, da se more vse to dobro končati. Ta mož je popolnoma obseden; uniči vse, kar mu ne koristi; kar pravi in napiše, je zaznamovano z njegovim egocentrizmom; ta mož je sposoben iti preko trupel in odstraniti vse, kar bi ga oviralo. Ne morem razumeti, kako to, da ga v Nemčiji niti najodličnejši ljudje ne spregledajo.« Ko je pozneje eden od hitlerjancev prišel v Rim, mi je dejal: »Koliko nravstvene revščine, koliko ponižanja in sramote bi bilo prihranjenega nam in svetu, če bi tedaj bili pozorni na nuncija Paceliija!« (pričevanje sestre M. Pascaline Lehnert o mnenju Eugenia Pacellija, kasnejšega papeža Pija XII., o Adolfu Hitlerju)[1]
Viri
- ↑ M. Pascalina Lehnert, Ich durfte ihm dienen: Erinnerungen an Papst Pius XII.; v: Pierre Blet, Pij XII. in druga svetovna vojna, Družina, Ljubljana 2001, stran 337.