Usmiljenje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
N |
m + Favstina Kowalska |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
* [[Pravičnost]] brez usmiljenja ni zelo daleč od nečloveškosti. ([[Albert Camus]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.</ref> |
* [[Pravičnost]] brez usmiljenja ni zelo daleč od nečloveškosti. ([[Albert Camus]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.</ref> |
||
* [[Favstina Kowalska]]: |
|||
:* <small>[Jezusove besede]:</small> »Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in moreš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči.« Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, kar prosi, in tisočkrat več.« – Gospod je odgovoril: »Tako ravnam s tvojo dušo.«<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 229.</ref> |
|||
:* <small>[Jezusove besede]:</small> »Razglašaj, da je usmiljenje največja lastnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljenjem.«<ref>Prav tam, odlomek 301.</ref> |
|||
:* Nepojmljivi Bog, veličina tvojega usmiljenja presega vsakršno pojmovanje ljudi in angelov skupaj. Vsi angeli in ljudje so izšli iz notranjosti tvojega usmiljenja. Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. Kar koli pogledam, vse mi govori o njegovem usmiljenju, tudi sama božja pravičnost mi govori o njegovem brezmejnem usmiljenju, ker pravičnost izvira iz ljubezni.<ref>Prav tam, odlomek 651.</ref> |
|||
:* <small>[Jezusove besede]:</small> »Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi – delo; drugi – beseda; tretji – molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje.«<ref>Prav tam, odlomek 742.</ref> |
|||
* Brez usmiljenja [[pravičnost]] postane okrutnost. Usmiljenje brez pravičnosti pa je šibkost. ([[Pietro Metastasio]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 141.</ref> |
* Brez usmiljenja [[pravičnost]] postane okrutnost. Usmiljenje brez pravičnosti pa je šibkost. ([[Pietro Metastasio]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 141.</ref> |
||
* [[Bog]] ni zaradi svoje [[pravičnost]]i nič manj usmiljen. ([[Henri Nouwen]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 114.</ref> |
* [[Bog]] ni zaradi svoje [[pravičnost]]i nič manj usmiljen. ([[Henri Nouwen]])<ref>[[Wilhelm Mühs]] (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 114.</ref> |
||
Redakcija: 19:52, 29. maj 2016
- Pravičnost brez usmiljenja ni zelo daleč od nečloveškosti. (Albert Camus)[1]
- [Jezusove besede]: »Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in moreš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči.« Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, kar prosi, in tisočkrat več.« – Gospod je odgovoril: »Tako ravnam s tvojo dušo.«[2]
- [Jezusove besede]: »Razglašaj, da je usmiljenje največja lastnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljenjem.«[3]
- Nepojmljivi Bog, veličina tvojega usmiljenja presega vsakršno pojmovanje ljudi in angelov skupaj. Vsi angeli in ljudje so izšli iz notranjosti tvojega usmiljenja. Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. Kar koli pogledam, vse mi govori o njegovem usmiljenju, tudi sama božja pravičnost mi govori o njegovem brezmejnem usmiljenju, ker pravičnost izvira iz ljubezni.[4]
- [Jezusove besede]: »Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi – delo; drugi – beseda; tretji – molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje.«[5]
- Brez usmiljenja pravičnost postane okrutnost. Usmiljenje brez pravičnosti pa je šibkost. (Pietro Metastasio)[6]
- Bog ni zaradi svoje pravičnosti nič manj usmiljen. (Henri Nouwen)[7]
Viri
- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.
- ↑ Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 229.
- ↑ Prav tam, odlomek 301.
- ↑ Prav tam, odlomek 651.
- ↑ Prav tam, odlomek 742.
- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 141.
- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 114.