Oliver Sacks: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
novi navedek, slika |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:9.13.09OliverSacksByLuigiNovi.jpg|thumb|right|200px|Oliver Sacks (2009)]] |
|||
'''Oliver W. Sacks''', ameriški nevrolog in publicist, 1933—2015. |
'''Oliver W. Sacks''', ameriški nevrolog in publicist, 1933—2015. |
||
| Vrstica 6: | Vrstica 8: | ||
: Kaj torej storiti z nasprotjem - s presežkom, preobiljem, ''ekscesom'' funkcionalnosti? Za to nevrologija nima izraza - saj tudi koncepta nima. /.../ In že samó to nakazuje, da sta naš temeljni koncept oziroma videnje živčnega sistema - kot nekakšnega stroja ali računalnika - radikalno neustrezna in bi ju bilo treba nadomestiti z bolj dinamičnimi, bolj živimi umevanji.<ref>Oliver Sacks, ''Mož, ki je imel ženo za klobuk'', UMco, Ljubljana 2009, str. 121, 122</ref> |
: Kaj torej storiti z nasprotjem - s presežkom, preobiljem, ''ekscesom'' funkcionalnosti? Za to nevrologija nima izraza - saj tudi koncepta nima. /.../ In že samó to nakazuje, da sta naš temeljni koncept oziroma videnje živčnega sistema - kot nekakšnega stroja ali računalnika - radikalno neustrezna in bi ju bilo treba nadomestiti z bolj dinamičnimi, bolj živimi umevanji.<ref>Oliver Sacks, ''Mož, ki je imel ženo za klobuk'', UMco, Ljubljana 2009, str. 121, 122</ref> |
||
* Tradicionalna nevrologija nam s svojo mehaničnostjo, svojim poudarkom na deficitih, prikriva dejansko [[življenje]], ki je nagonsko v vseh cerebralnih funkcijah - vsaj višjih, kakršne so imaginacija, spomin in zaznava. Skriva nam nič drugega kot - sámo življenje duha.<ref>Prav tam, str. 123, 124.</ref> |
|||
* Doživljanje ni možno, ''dokler'' ni ikonsko organizirano; dejanje ni možno, ''če'' ni ikonsko organizirano. "Možganski zapis" mora biti vselej - pri vsakem živem bitju - ikonski. To je ''končna'' oblika možganskega zapisa, tudi če je premilinarna oblika morda komputacijska ali programatična. Končna oblika cerebralne reprezentacije mora biti - ali dovoljevati - "likovnost" - biti mora umetniško scenosledje in [[melodija]] doživljanja in dejanja.<ref>Prav tam, str. 202.</ref> |
* Doživljanje ni možno, ''dokler'' ni ikonsko organizirano; dejanje ni možno, ''če'' ni ikonsko organizirano. "Možganski zapis" mora biti vselej - pri vsakem živem bitju - ikonski. To je ''končna'' oblika možganskega zapisa, tudi če je premilinarna oblika morda komputacijska ali programatična. Končna oblika cerebralne reprezentacije mora biti - ali dovoljevati - "likovnost" - biti mora umetniško scenosledje in [[melodija]] doživljanja in dejanja.<ref>Prav tam, str. 202.</ref> |
||
Redakcija: 17:53, 12. april 2017
Oliver W. Sacks, ameriški nevrolog in publicist, 1933—2015.
- "Deficit" je najbolj priljubljena beseda v nevrologiji - dejansko tudi edina, ki opisuje vsakršno funkcionalno motnjo. Funkcija je lahko (tako kot pri kondenzatorju ali varovalki) normalna ali pa je defektna oziroma okvarjena: kakšna možnost pa naj bi se sploh še ponujala mehanicistični nevrologiji, ki je v bistvu sistem zmogljivosti in povezav?
- Kaj torej storiti z nasprotjem - s presežkom, preobiljem, ekscesom funkcionalnosti? Za to nevrologija nima izraza - saj tudi koncepta nima. /.../ In že samó to nakazuje, da sta naš temeljni koncept oziroma videnje živčnega sistema - kot nekakšnega stroja ali računalnika - radikalno neustrezna in bi ju bilo treba nadomestiti z bolj dinamičnimi, bolj živimi umevanji.[1]
- Tradicionalna nevrologija nam s svojo mehaničnostjo, svojim poudarkom na deficitih, prikriva dejansko življenje, ki je nagonsko v vseh cerebralnih funkcijah - vsaj višjih, kakršne so imaginacija, spomin in zaznava. Skriva nam nič drugega kot - sámo življenje duha.[2]
- Doživljanje ni možno, dokler ni ikonsko organizirano; dejanje ni možno, če ni ikonsko organizirano. "Možganski zapis" mora biti vselej - pri vsakem živem bitju - ikonski. To je končna oblika možganskega zapisa, tudi če je premilinarna oblika morda komputacijska ali programatična. Končna oblika cerebralne reprezentacije mora biti - ali dovoljevati - "likovnost" - biti mora umetniško scenosledje in melodija doživljanja in dejanja.[3]