Giacomo Casanova: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
== Navedki == |
== Navedki == |
||
* »Moje življenje je moja snov, moja snov je moje življenje.«<ref name=":0" /> |
* »Moje življenje je moja snov, moja snov je moje življenje.«<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Krasni Casanova|last=Sollers|first=|publisher=|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> |
||
* »Ne le da verjamem v enega boga, jaz sem kristjan, utrjen s filozofijo, ki nikoli ničemur ne prizanaša.«<ref name=":0" /> |
* »Ne le da verjamem v enega boga, jaz sem kristjan, utrjen s filozofijo, ki nikoli ničemur ne prizanaša.«<ref name=":0" /> |
||
Redakcija: 18:28, 2. julij 2017
Giacomo Casanova, italijanski knjižničar, pisatelj in osvajalec ženskih src.
- »Moje življenje je moja snov, moja snov je moje življenje.«[1]
- »Ne le da verjamem v enega boga, jaz sem kristjan, utrjen s filozofijo, ki nikoli ničemur ne prizanaša.«[1]
- »Živel sem kot filozof, umiram kot kristjan.«[1] (zadnje besede)
- »Na svetu nikdar ni bilo čarovnikov; toda njihova moč je zmeraj obstajala za tiste, ki se jim jih je posrečilo prepričati, da so prav to.«[1]
- »Vsakdo si na tem svetu prizadeva, da bi svoje delo opravljal najbolje, kar zna, in da bi si izdelal orožje, ne z namenom, da bi pobijal, temveč zato, da drugim prepreči, da bi ga ubili.«[1]
- »Na svetu ni človeka, ki bi se mu posrečilo vedeti vse; toda vsak človek si mora prizadevati, da bi vse vedel.«[1]
- »Lahko trpimo, da bi potem bolj uživali v omamah, ljubezenski užitek prelagamo, da bi se lahko bolj razplamtel, a maščevanjem odlašamo, da bi bilo pozneje bolj ubijalsko.«[1]
- »Vse je stvar kombinacij in človek je storilec dejanj, v katerih ni udeležen. Vse, kar se nam na tem svetu pomembnega zgodi, je le tisto, kar se nam ima zgoditi. Smo le misleči atomi, ki gredo, kamor jih odpihne veter.«[1]
- »Čeprav je človek svoboden, ne sme misliti, da lahko počne, kar ga je volja. Postane suženj, ko se odloči, da bo ravnal po strasti, ki ga mede. Tisti, ki zbere moč, da ne ukrepa, vse dokler se v njem ne naseli mir, je moder človek.«[2]