Trpljenje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + Favstina Kowalska |
m →Navedki o njem: pp slog |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
== Navedki o njem == |
== Navedki o njem == |
||
| ⚫ | |||
* [[Favstina Kowalska]]: |
* [[Favstina Kowalska]]: |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 17: | ||
:* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje [[Evharistija|svetega obhajila]] in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref> |
:* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje [[Evharistija|svetega obhajila]] in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref> |
||
| ⚫ | * Kdo lahko reši otroka iz hiše, ki gori, brez tveganja, da se opeče? Kdo lahko prisluhne osamljenih in obupanim, ne da bi podobno trpljenje začutil v lastnem srcu ali celo izgubil svoj dragoceni duševni mir? Torej: »Kdo lahko odstrani trpljenje, ne da bi vstopil vanj?« ([[Henri Nouwen]])<ref>Henri J. M. Nouwen, ''Ozdravljeni po njegovih ranah'', Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 2001, stran 66.</ref> |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | * Kdo lahko reši otroka iz hiše, ki gori, brez tveganja, da se opeče? Kdo lahko prisluhne osamljenih in obupanim, ne da bi podobno trpljenje začutil v lastnem srcu ali celo izgubil svoj dragoceni duševni mir? Torej: »Kdo lahko odstrani trpljenje, ne da bi vstopil vanj?« ([[Henri |
||
* Vsako trpljenje je gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega. ([[Jože Ramovš]])<ref>[http://www.mavrica.net/potrpezljivost_clanek_691.html Potrpežljivost], Mavrica.net.</ref> |
* Vsako trpljenje je gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega. ([[Jože Ramovš]])<ref>[http://www.mavrica.net/potrpezljivost_clanek_691.html Potrpežljivost], Mavrica.net.</ref> |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
* Trpljenje je mogočni misijonar božji, ki naj s svojo bolečo pridigo omehča naša srca in jih k Bogu dvigne. ([[Gregorij Rožman]])<ref>Aljaž Kraševec, ''Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu'', samozaložba, Nova vas 2016, stran 124.</ref> |
* Trpljenje je mogočni misijonar božji, ki naj s svojo bolečo pridigo omehča naša srca in jih k Bogu dvigne. ([[Gregorij Rožman]])<ref>Aljaž Kraševec, ''Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu'', samozaložba, Nova vas 2016, stran 124.</ref> |
||
* Bog za vsako bolezen rožo ustvari, le za [[smrt]] rože ni. Kar so grenke rože [[zdravilo]] za bolno telo, to so grenkosti trpljenja zdravilo za dušo, da jo pregrešnih navad in slabih nagonov ozdravijo. ([[Anton Martin Slomšek]])<ref>Anton Martin Slomšek, ''Slomškove drobtinice'', zbrala in uredila |
* Bog za vsako bolezen rožo ustvari, le za [[smrt]] rože ni. Kar so grenke rože [[zdravilo]] za bolno telo, to so grenkosti trpljenja zdravilo za dušo, da jo pregrešnih navad in slabih nagonov ozdravijo. ([[Anton Martin Slomšek]])<ref>Anton Martin Slomšek, ''Slomškove drobtinice'', zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 7. november.</ref> |
||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 22:46, 5. april 2018
- Trpljenje je edini izvor zavesti. (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)[1]
- Od trenutka, ko sem trpljenje vzljubila, je zame nehalo biti trpljenje. Trpljenje je stalna hrana moje duše.[2]
- Čimbolj postane naša ljubezen čista, tem manj nas bo razjedal plamen trpljenja, ki za nas preneha biti trpljenje. Postane nam radost. Po božji milosti sem zdaj prejela tako razpoloženje srca, da nikoli nisem bolj srečna kakor takrat, ko trpim za Jezusa, ki ga ljubim z vsakim vzgibom srca.[3]
- Dobro razumem, moj Jezus: kakor se bolezen meri s toplomerom, visoka vročina pa nam govori o stopnji bolezni, tako je v duhovnem življenju trpljenje toplomer, ki meri božjo ljubezen v duši.[4]
- Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje svetega obhajila in drugič – trpljenje.[6]
- Kdo lahko reši otroka iz hiše, ki gori, brez tveganja, da se opeče? Kdo lahko prisluhne osamljenih in obupanim, ne da bi podobno trpljenje začutil v lastnem srcu ali celo izgubil svoj dragoceni duševni mir? Torej: »Kdo lahko odstrani trpljenje, ne da bi vstopil vanj?« (Henri Nouwen)[7]
- Vsako trpljenje je gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega. (Jože Ramovš)[8]
- Zadnja leta pravzaprav zelo redko srečam koga, ki ima višje cilje - torej ne zgolj konkretno pridobitniške. Je pa seveda res, da je samo trpljenje tisto, ki nas požene v iskanje resnice: zona udobja je v glavnem zona udobnega sna. (Vili Ravnjak)[9]
- Trpljenje je mogočni misijonar božji, ki naj s svojo bolečo pridigo omehča naša srca in jih k Bogu dvigne. (Gregorij Rožman)[10]
- Bog za vsako bolezen rožo ustvari, le za smrt rože ni. Kar so grenke rože zdravilo za bolno telo, to so grenkosti trpljenja zdravilo za dušo, da jo pregrešnih navad in slabih nagonov ozdravijo. (Anton Martin Slomšek)[11]
Viri
- ↑ Pregovori in verzi o trpljenju, Pregovor.com.
- ↑ Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 276.
- ↑ Prav tam, odlomek 302.
- ↑ Prav tam, odlomek 774.
- ↑ Prav tam, odlomek 1116.
- ↑ Prav tam, odlomek 1804.
- ↑ Henri J. M. Nouwen, Ozdravljeni po njegovih ranah, Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 2001, stran 66.
- ↑ Potrpežljivost, Mavrica.net.
- ↑ Vse Vesolje je le igra, Mladina.si,
- ↑ Aljaž Kraševec, Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu, samozaložba, Nova vas 2016, stran 124.
- ↑ Anton Martin Slomšek, Slomškove drobtinice, zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 7. november.