Jordan Peterson: Razlika med redakcijama

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Cabana (pogovor | prispevki)
novi navedki
Cabana (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''[[w:Jordan Bernt Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu.
'''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu.


== Navedki ==
== Navedki ==
Vrstica 21: Vrstica 21:
* Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref>
* Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref>


* Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami.Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref>
* Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref>


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 08:44, 26. november 2018

Jordan Bernt Peterson, kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu.

Navedki

  • Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ravnovesje med tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.[1]
  • Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.[2]
  • Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.[3]
  • Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.[4]
  • Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.[5]
  • Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.[6]
  • Narava variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko glasba prinaša tako globoka sporočila o smislu.[7]
  • Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.[8]
  • Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.[9]
  • Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.[10]

Viri

  1. Jordan B. Peterson, 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos, Družina, Ljubljana 2018, str. 10.
  2. Prav tam, str. 10.
  3. Prav tam, str. 11.
  4. Prav tam, str. 21.
  5. Prav tam, str. 24, 25.
  6. Prav tam, str. 25.
  7. Prav tam, str. 26.
  8. Prav tam, str. 26.
  9. Prav tam, str. 27.
  10. Prav tam, str. 29.