Louise Glück: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
| Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
* Strašno je biti sam.<br>Ne mislim živeti sam -<br>''biti'' sam, kjer te nihče ne sliši. (''Averno'')<ref>Prav tam.</ref> |
* Strašno je biti sam.<br>Ne mislim živeti sam -<br>''biti'' sam, kjer te nihče ne sliši. (''Averno'')<ref>Prav tam.</ref> |
||
* Na eni strani duša tava.<br>Na drugi strani živijo ljudje v strahu.<br>Vmes, brezno izginevanja. (''Averno'')<ref>Prav tam, str. 127.</ref> |
* Na eni strani [[duša]] tava.<br>Na drugi strani živijo ljudje v strahu.<br>Vmes, brezno izginevanja. (''Averno'')<ref>Prav tam, str. 127.</ref> |
||
* [[Noč]] je odprta [[knjiga]].<br>Toda svet onkraj noči ostaja [[skrivnost]]. (''Pred nevihto'')<ref>Prav tam, str. 136.</ref> |
* [[Noč]] je odprta [[knjiga]].<br>Toda svet onkraj noči ostaja [[skrivnost]]. (''Pred nevihto'')<ref>Prav tam, str. 136.</ref> |
||
Redakcija: 01:14, 11. januar 2021
 |
Wikipedija ima članek na temo: Louise Glück |
Louise Glück, ameriška pesnica, esejistka in nobelovka, * 1843.
- En dan si svetlolas fant brez enega zoba,
naslednji starec, ki lovi sapo.
Vse se sešteje v nič, pravzaprav, komaj
hipec na zemlji.
Ne stavek, temveč vdih, cezura. (Praznik dela)[2]
- Nihče noče biti muza;
na koncu hočejo vsi biti Orfej. (Pesem za lutnjo)[4]
- Umreš, ko umre tvoj duh.
Sicer še vedno živiš.
Morda ti ne uspeva najbolje, toda vztrajaš -
glede tega nimaš izbire. (Averno)[5]
- Strašno je biti sam.
Ne mislim živeti sam -
biti sam, kjer te nihče ne sliši. (Averno)[6]
- Na eni strani duša tava.
Na drugi strani živijo ljudje v strahu.
Vmes, brezno izginevanja. (Averno)[7]