Pojdi na vsebino

Ulrik II. Celjski

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 16. februar 1406({{padleft:1406|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Celje[d]
Smrt 9. november 1456({{padleft:1456|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (50 let)
Beograd[d]
Državljanstvo  Madžarska[d]
Poklic aristokrat, politik
Podpis

Ulrik II. Celjski, slovenski knez in politik, 1406–1456.

[uredi]
  • Mestu [Celje] je v našem času vladal grof Friderik. Ta je bil nadvse dovzeten za strasti in je nekdaj v svoji vneti ljubezni do ljubice Veronike z lastnimi rokami umoril svojo zakonito ženo, potomko hrvaških grofov, medtem ko je njegovo ljubico njegov oče Herman – taka je pravičnost mogočnih! – utopil v potoku. Poleg tega je Friderik žene jemal od njihovih mož, množično ugrabljal dekleta v svojo palačo, s svojimi podložniki je ravnal kot s sužnji, ropal je cerkve in k sebi od vsepovsod klical ponarejevalce, zastrupljevalce, vedeževalce in nekromante. Čeprav se je v jubilejnem letu [1450] že pri 90-ih letih odpravil v Rim po odpustke, se po vrnitvi ni izkazal za prav nič boljšega. Ko so ga vprašali, kako mu je Rim koristil, je vrnivši se k svojim starim navadam rekel: »Tudi moj čevljar se je po ogledu Rima vrnil k šivanju gamaš.« Po njegovi smrti ga je nasledil sin Ulrik, ki mu je bil v mnogočem podoben, le da je bil bolj bister in se je znal spretneje izražati. Ko je bil ubit, kot sem že poročal, se je za njegovo dediščino potegovalo 24 kandidatov, in tako je človek, ki je za življenja vsepovsod načenjal vojne, še po smrti povzročal spore. (papež Pij II.)[1]

Sklici

[uredi]
  1. Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2024, stran 240.

Glej tudi

[uredi]