Aleksander Nikolajevič Skrjabin

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 6. januar 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Moskva[d], Ruski imperij[d]
Smrt 27. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (43 let)
Moskva[d], Ruski imperij[d]
Državljanstvo Flag of Russia.svg Ruski imperij[d]
Poklic skladatelj, pianist, univerzitetni profesor
Pokopan Pokopališče Novodeviči
Podpis БСЭ1. Автограф. Автографы. 21.svg

Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, filozof in pianist, 1872–1915.

Navedki[uredi]

  • Šel bom in povedal ljudem, kako so močni in silni! (Skrjabinov komentar k svoji 3. simfoniji)
  • Vi ste nori! (odgovor pianistu Arthurju Rubinsteinu, ko sta se srečala v Varšavi in je pomenek stekel po muzikalnih vzorih obeh mož, nakar se je Rubinstein opredelil za Brahmsa)

Navedki o njem[uredi]

  • Skrjabinov Prometej je proizvod nekoč dobrega skladatelja, ki zdaj trpi za duševno boleznijo; Schönbergove Lubrikacije pa niso prav nič. Ne pričakujte niti od njegove publike niti od novinarjev, da bodo videli kakšno razliko med norcem in idiotom. ([[Frederick Corder])[1]
  • Skrjabinova glasba zveni kot, jaz mislim – včasih. V sebi nosi to – oddaljeno kozmično srbenje. Ves ta ogenj in zrak /.../ Bilo je, kot banja polna ledu, kokaina in mavric. (Henry Miller)[2]

Viri[uredi]

  1. Frederick Corder, Musical Quarterly, 1915.
  2. Henry Miller, Nexus, 1945.