Anton Pavlovič Čehov
 | |
| Rojstvo |
Антонъ Павловичъ Чеховъ 17. (29.) januar 1860 Taganrog[d], Jekaterinoslavska gubernija[d], Ruski imperij[d] |
|---|---|
| Smrt |
15. julij 1904 (44 let) Badenweiler[d], Velika vojvodina Baden[d], Nemško cesarstvo[d] |
| Psevdonimi | Брат моего брата, Человек без селизёнки, Антоша Чехонте |
| Državljanstvo |
 Ruski imperij[d] |
| Poklic | novinar, pisatelj, prozaist, satirik, dramatik, pisec kratkih zgodb |
| Pokopan | pokopališče Novodeviči |
| Podpis |
 |
Anton Pavlovič Čehov, ruski pisatelj, 1860–1904.
Navedki
[uredi]- Žena lahko postane moškemu prijatelj samo po tem vrstnem redu: najprej znanka, potem ljubica, a šele nato prijatelj.
- Človek je tisto, kar verjame, da je.
- Časti ni mogoče vzeti, lahko se le izgubi.
- Dokler bomo lahko delali, bomo delali. (v odgovor na politične spremembe)
- Življenje je življenje.
- Jedrnatost je sestra nadarjenosti.
- Ne obesite puške na steno v prvem dejanju, če ne predvidite, da bo ustrelila v zadnjem. (po več dokumentiranih variantah dramskega pravila Čehovove puške; primer: Utva)
- Tomsk je zelo dolgočasno mesto. Sodeč po pijandurah, ki sem jih spoznal in po intelektualcih, ki so me prišli pozdraviti v hotel, so tudi prebivalci zelo dolgočasni.[1]