Barbara Cerar

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Rojstvo 8. november 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (49 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic igralka, filmska igralka

Barbara Cerar, slovenska filmska in gledališka igralka, * 8. november 1971, Ljubljana

Misli[uredi]

O vlogah za igralke: "Žal je še vedno precej ženskih vlog, ki od igralk zahtevajo, da so na odru samo lepe, primerno razgaljene, v visokih petah, da stojijo ob moških in ne razumejo, o čem se pogovarjajo, da jokajo, se hihitajo, govorijo 'ljubim te'. Na začetku igralske poti je lahko tudi to zanimivo, a z leti si želiš bolj zrelih vlog s tekstom, ki ima meso, ki resnično nekaj pripoveduje. Rada imam tudi vloge, za katere se moram naučiti kakšno novo spretnost. Všeč so mi taki izzivi."

O nagradi na Borštnikovem srečanju leta 2014 za vlogo One v predstavi Angel pozabe: "Nagrada je priznanje skupnega dela in pripada vsej ekipi predstave, saj k temu, da je igralec dober, pripomorejo kolegi in režiser, sam nikdar ne moreš ustvariti nečesa tako lepega."

O tem, kako je biti igralka danes: "Mislim, da ni nič drugače, kot je bilo pred petdesetimi, šestdesetimi leti, igralec se zmeraj poganja ali peha za resnico, ki jo v tistem trenutku zahteva njegova vloga, za bit igre, ki jo ustvarjamo. Velikokrat so dela, ki jih igramo, v skladu s časom, so proti sistemu ali se trudijo, kot radi rečemo, nastavljati ogledalo družbi ... Svet danes je morda res drugačen, internet, mediji, potrošništvo, vse oblike kapitalizma, ki so preplavile svet, a človeške zgodbe o ljubezni, stiski, smrti, osamljenosti in bogastvu človeških odnosov so ostale enake. /…/ Gledališče je še vedno umetnosti trenutka, ki je samo tukaj in zdaj. In ta živa umetnost zna premikati marsikatere meje in sprožati različne polemike."

O tem, zakaj rada igra negativke: "Veliko zanimiveje je igrati hudobce kot uboge, zapuščene in prevarane ženske, ki se mučijo in trpijo. Rada igram negativke, ker so takšne vloge veliko sočnejše in igralcu ponujajo večji izziv."

O tem, da gledališče ostaja njena prva in največja ljubezen: "Film je magičen, gre za lep proces dela in lepo potovanje, a je gledališče vendarle dom."