Franc Cerar

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Rojstvo 22. januar 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Smrt 10. avgust 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (92 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija[d]
Poklic pisatelj, duhovnik, partizan, redovnik

Franc Cerar, slovenski duhovnik, jezuit, partizan in pisatelj, 1922-2014.

Navedki[uredi]

  • Domobranci so s svojim bojem, v katerem naj bi se borili za Kristusa, grešili zoper evangelij.[1]
  • Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki je gojilo sovraštvo, toliko glav, ki je snulo maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.[2]
  • Rad bi dočakal ne samo dan, ko bodo slovenski komunisti opustili črno-belo prikazovanje medvojnih dogodkov, ampak tudi dan, ko bodo domobranci v tujini nehali s svojo mučeniško držo in se odločili za trezno presojo takratnih razmer. Ko bi se obe strani povzpeli do tega spoznanja, bi dokazali, da sta prerasli čas in sebe. Od tu bi bil samo še korak do medsebojnega odpuščanja, priznanja dobronamernosti in roke sprave.[3]
  • O Titu se govori, da je bil zločinec, morilec, krvnik in tako dalje. Tega ne zanikam, ampak to ni edino, kar se o njem ve. Za slovenski narod je naredil nekaj dobrega in velikega. Po njegovi zaslugi smo po vojni dobili Primorsko. Pravijo: kaj bi šele dobili, če ne bi bilo Tita. Kdor to govori, ne pozna Italijanov. Čeprav so vojno izgubili, bi s svojo politiko in prilizljivostjo zahtevali po drugi vojni nazaj vse, kar so dobili po prvi vojni. Ali smo imeli diplomata, ki bi se za nas potegoval, ko se je odločalo o meji z Italijo? Bi dobili, če ne bi bilo Tita, pravijo. Vsak »bi« je nerojeno dete. Mi pa »smo« po Titovi zaslugi dobili ne neke nedonošenčke, marveč pol milijona živih bratov in sester Slovencev, ki jim je grozilo poitalijančenje. To je dejstvo,preko katerega jaz ne morem.[4],

.

Viri[uredi]

  1. [1], pridobljeno 27. avgust 2017
  2. [2], Časnik.si pridobljeno 27. avgust 2017
  3. [3], Rtvslo.si pridobljeno 27. avgust 2017
  4. [4]. pridobljeno 27. avgust 2017