Greh

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov

Greh.

Navedki o njem[uredi]

  • Da bi se baloni na vroči zrak lahko dvignili, morajo najprej odvreči tiste male uteži; to so mali grehi. (Carlo Acutis)[1]
  • Naša dobra dela nam pogosto prinašajo več težav kot naši grehi. (Marcel Ayme)
  • Kdor se pokaže prijatelja grehot, postane sovražnik ljudi. (Pietro Bacci)
  • Čim bolj je neka ugodnost nezakonita, bolj se ji človek nagiba. (Honoré de Balzac)
  • Nato ga je prijel za roko in ga peljal v zelo veliko sprejemnico, ki je bila povsem zaprašena, saj je nihče ni pometal. Potem, ko sta se nekoliko razgledala, je Razlagalec poklical nekega moža, da bi pometel. Ko je ta sedaj začel pometati, se je prah začet tako obilno vrtinčiti naokoli, da se je Kristjan skoraj hkrati začel dušiti. Nato je Razlagalec rekel dekli, ki je stala tam zraven: »Prinesi sem vode in poškropi sobo,« nakar, ko je to storila, je bilo pometeno in počiščeno, da je bilo veselje.
    Kristjan: »Kaj naj to pomeni?«
    Razlagalec: »Ta sprejemnica je človekovo srce, ki nikoli ni bilo posvečeno po krepilni milosti evangelija. Prah je izvirni greh, in notranja pokvarjenost je umazala celotnega človeka. Ta, ki je to najprej začel pometati, je Zakon, ona pa, ki je prinesla vodo in je z njo poškropila prostor, je Evangelij. In zdaj, kakor si videl, je prvi, kakor hitro je začel pometati, dvignil toliko prahu, da z njim prostora ni bilo mogoče očistiti, ampak si se v tem prahu skorajda zadušil. To ti hoče pokazati, kako Zakon, namesto, da bi očistil srce (med njegovim delovanjem) greha, tega znova obudi, okrepi in v duši pomnoži, ravno, ko ga sicer razkrije in prepove, a nima moči, da bi ga premagal. In spet, kakor si videl, da je dekla poškropila sobo z vodo, nakar je bilo čiščenje prav lahko; to ti hoče pokazati, da ko pride vanj evangelij s svojimi krepčilnimi in dragocenimi vplivi, potem pravim, saj si videl, kako je dekla spravila prah pri škropljenju z vodo na tla, tako je greh premagan in obvladan in je duša očiščena po svoji veri in tako povsem pripravljena, da sprejme vase Kralja slave.«[2]
  • Ena sama odprtina bo potopila ladjo in en sam greh bo pogubil grešnika.[3]
  • Sara je bila zmožna zakonolomstva na enem koncu in jokati zaradi svojih grehov na drugem koncu; obojega hkrati. (Joyce Gary)
  • Samo kesanje ne služi ničemur, ni mogoče kupiti odpuščanja s kesanjem; nikakršnega ni mogoče kupiti. (Hermann Hesse)
  • Starec nima več grehov, grehi imajo njega. (Max Jacob)
  • Sveto obhajilo, ki je prejem Kristusovega telesa in njegove krvi, poglablja zedinjenje obhajanca z Gospodom, mu odpušča male grehe in ga varuje velikih.[5]
  • Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe; doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje trdni sklep čimprej pristopiti k zakramentu spovedi. Tudi kesanje, ki ga imenujemo »nepopolno« (attritio), je božji dar, pobuda Svetega Duha. Porodi se iz razmišljanja o grdobiji greha ali iz strahu pred večnim pogubljenjem in drugimi kaznimi, ki grozijo grešniku (kesanje iz strahu). Tak pretres vesti more sprožiti notranji razvoj, ki se po delovanju milosti dovrši z zakramentalno odvezo. Samo po sebi pa nepopolno kesanje ne doseže odpuščanja velikih grehov, pač pa grešnika pripravi, da dobi odpuščanje v zakramentu pokore. (Katekizem Katoliške cerkve)[6]
  • Niste grešni, če pustite ženske, s katerimi ste stopili v zakon.
  • Ne, ni tako! Tisti, ki greši in ga greh prevzame, je tovariš v peklu in v njem bo ostal večno.
  • Neznani avtor:
  • Kdorkoli zagreši greh, ga zagreši proti sebi samemu.
  • Bog drži vsakega človeka na vrvici. S tem ko grešite, vrvico prerežete. Bog jo nato znova zaveže z vozlom in vas tako potegne nekoliko bliže k sebi. Vaši grehi znova in znova režejo vrvico in z vsakim naslednjim vozlom vas Bog vleče bližje k sebi. (neki predavatelj)[7]
  • Kdor se zločina se sramuje, greh še podvoji. (Publilij Sir)
  • Grešiti je človeško, a še posebno človeška odlika je odpuščanje. (Lucij Ver)

Pregovori[uredi]

  • Če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu in nazadnje napravi iz sebe še opico. (judovski pregovor)

Viri[uredi]

  1. Odmev Medžugorja, letnik 28, številka 7–8, julij–avgust 2020, stran 24.
  2. John Bunyan, Božjepotnikovo napredovanje, prevedel Vinko Ošlak, Ignis, Ljubljana 2015, stran 33.
  3. Prav tam, stran 174.
  4. sveta Katarina iz Genove, Razprava o vicah in Duhovni pogovor, prevod Alen Albin Širca, Družina, Ljubljana 2012, stran 41.
  5. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1416 (COBISS).
  6. Prav tam, členi 1452–1453.
  7. Philip Yancey, Kaj je pri milosti tako neverjetnega?, prevod Franc Novak, Simona Šumrada, Noella, Mengeš 2006, stran 173.

Glej tudi[uredi]