Henri Nouwen

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Henri Nouwen
Portret
Rojstvo 24. januar 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][3]
Nijkerk[d]
Smrt 21. september 1996({{padleft:1996|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (64 let)
Hilversum[d]
Državljanstvo Flag of the Netherlands.svg Kraljevina Nizozemska[d]
Poklic duhovnik, pisatelj, univerzitetni profesor, psiholog, duhovnik

Henri Nouwen, nizozemski duhovnik, pesnik in pisatelj, 1932–1996.

Navedki[uredi]

  • Sočutje nam pomaga spoznati, da lakota po ljubezni ni samo domena drugih ljudi, ampak je doma tudi v našem srcu, da je okrutnost, ki jo svet predobro pozna, zakoreninjena tudi v naših nagibih. Zaradi sočutja prepoznamo v očeh naših prijateljev svoje upanje v odpuščanje in v njihovih zagrenjenih odgovorih svoje sovraštvo. Ko morijo, vemo, da bi bili tudi mi tega sposobni; ko rešujejo življenje, vemo, da tudi mi to zmoremo. Nič človeškega ni tuje sočutnemu človeku: nobeno veselje in nobeno trpljenje, nobeno življenje in nobeno umiranje.[5]
  • Kdo lahko reši otroka iz hiše, ki gori, brez tveganja, da se opeče? Kdo lahko prisluhne osamljenih in obupanim, ne da bi podobno trpljenje začutil v lastnem srcu ali celo izgubil svoj dragoceni duševni mir? Torej: »Kdo lahko odstrani trpljenje, ne da bi vstopil vanj?«[6]

Viri[uredi]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. SNAC — 2010.
  3. Find a Grave — 1995.
  4. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 114.
  5. Henri J. M. Nouwen, Ozdravljeni po njegovih ranah, Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 2001, strani 38–39.
  6. Prav tam, stran 66.