Pojdi na vsebino

Ivana Orleanska

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
  *
Ivana Orleanska
(Paul Dubois, 1873)
Rojstvo neznano
cca. 6. januar 1412
Domrémy-la-Pucelle[d], Duchy of Bar[d], Kraljestvo Francija[d]
Smrt 30. maj 1431 (19 let)
Rouen[d], Normandija[d], Dual monarchy of England and France[d]
Državljanstvo  Kraljestvo Francija[d]
Poklic vojakinja
Podpis

Ivana Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica, 1412–1431.

[uredi]

Iz sodnega procesa

  • Ali ste se v svoji mladosti učili kakega rokodelstva?
    — Da, učila sem se šivati in presti. Glede šivanja in predenja se ne bojim nobene žene v Rouenu.[1]
  • Kaj pravite o našem papežu, in kateri je pravi? (15 let prej so bili kar trije papeži hkrati)
    — Mar sta dva? Kar mene zadeva, mislim in verujem, da moramo ubogati našega papeža, ki je v Rimu.[2]
  • Ljubim sveto Cerkev in iz vseh svojih moči želim podpirati sveto katoliško vero.[3]
  • Bolj sem ljubila svojo zastavo. Štiridesetkrat bolj kot svoj meč.[4]
  • Sama sem nosila zastavo vsakokrat, ko sem napadla sovražnika zato, da sem se izognila ubijanju; kajti nikdar nisem ubila niti enega človeka.[5]
  • Ali Bog Angleže sovraži?
    — O ljubezni ali sovraštvu, ki jo Bog goji do Angležev, ali o tem, kar stori za njihove duše, ne vem ničesar. Toda dobro vem, da bodo morali vsi iz Francije, razen tistih, ki bodo tukaj umrli, in da bo Bog dal Francozom zmago nad Angleži.[6]
  • Moji glasovi mi pravijo: »Sprejmi vse za dobro, ne vznemirjaj se radi svojega mučeništva. Končno boš dospela v nebeško kraljevino.«
    — Kaj si pa predstavljate pod svojim mučeništvom?
    Moje mučeništvo: to so bridkosti in nasprotovanja, ki jih moram prenašati v ječi. Ne vem, če bom morala še kaj hujšega trpeti. Vse prepustim našemu Gospodu in Odrešeniku.[7]
  • Trdno verujem v to, kar sta mi razodeli moji prijateljici (sveta Marjeta in sveta Katarina), to je, da bom zveličana. To verujem tako trdno, kakor da bi že bila. (primerjaj Mr 11,24)[8]

30. maja 1431, na dan smrti

  • Škof, umiram zaradi vas. (Škofu Pieru Couchonu, voditelju procesa)[9]
  • Ah! Rouen, silno se bojim, da boš moral trpeti radi moje smrti.[10]
  • Jezus! Jezus! Jezus! (zadnje besede)[11]

Viri

[uredi]
  1. Simforoza Kovačič, Devica Orleanska, Šolske sestre, Celje, 1939, stran 243, (COBISS).
  2. Prav tam, stran 244.
  3. Prav tam, stran 246.
  4. Prav tam, stran 247.
  5. Prav tam.
  6. Prav tam, stran 249.
  7. Prav tam, strani 249-250.
  8. Prav tam, stran 250.
  9. Prav tam, stran 279.
  10. Prav tam, stran 285.
  11. Prav tam, stran 287.