Pojdi na vsebino

Josip Vandot

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 15. januar 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Kranjska Gora[d], Avstro-Ogrska[d]
Smrt 11. julij 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (60 let)
Trnjanski Kuti[d], Neodvisna država Hrvaška[d]
Psevdonimi Silvin, Cvetko Slavin
Državljanstvo  Kraljevina Jugoslavija[d]
 SHS
 Cislajtanija[d]
Poklic pesnik, pisatelj, urednik, otroški pisatelj
Pokopan Centralno pokopališče Žale

Josip Vandot, slovenski pisatelj, 1884–1944.

[uredi]
  • Predzgodovinsko človeštvo je imelo še popolnoma otroško fantazijo. Tem ljudem je bil svet in življenje v njem ena sama uganka, velika pravljica, narava pa polna bajnih bitij, poleg dobrih bogov in zlih besov. Ti vsi žive svoje posebno življenje in snujejo iz večnosti v večnost.[1]
  • To so bili moji najlepši časi, ko sem živel kot pastir na planinskem pašniku, strmel v gore in poslušal doma zgodbe o pogumnem Kekcu, hudobnem Bedancu in druge storije.[1]

O njem

[uredi]
  • Tukaj rodil se je Josip Vandot,
    pisal je knjige za mladi rod.
    Živ ohranili mu bodo spomin
    Kekec in Mojca in Kosobrin. (napis na spominski plošči na Vandotovi rojstni hiši)[1]
  • Ker je imel v složnem družinskem življenju najboljši zgled, se je v njem razvil smisel za pravično, pošteno in dobro že v rani mladosti, kar je dalo pečat njegovemu življenju in izoblikovalo njegove pretežno mlade junake. (Nada Gaborovič, slovenska pisateljica)[1]
  • Svet junakov pisatelja Josipa Vandota je svet prešernosti, svetlega zaupanja v življenje, spoštovanja do narave in tistih odločilnih vrednot, mimo katerih ne more nobena vzgoja in se ne bi smelo razvijati nobeno mlado življenje.(Nada Gaborovič, slovenska pisateljica)[1]


Viri

[uredi]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Josip Vandot, Ognjišče.si, pridobljeno 7. november 2018.