Ljubka Šorli
Videz
| Rojstvo |
19. februar 1910 Tolmin[d] |
|---|---|
| Smrt |
30. april 1993 (83 let) Gorica[d] |
| Psevdonimi | Tominčeva Cvetana, Godislava, Ljubka, Nada, Radovana, M. O. |
| Državljanstvo |
|
| Poklic | pesnica, pisateljica, učiteljica, prodajalka, najemodajalka |
Ljubka Šorli (19. februar 1910, Tolmin – 30. april 1993, Gorica ) je bila slovenska pesnica, pisateljica in učiteljica. Znana je po svojih domoljubnih in verskih pesmih ter ljubezenski poeziji do moža Lojzeta Bratuža, ki so ga ubili fašisti. Poleg pisanja poezije (vključno s pesmimi in dramskimi igrami za otroke in kratko prozo) je desetletja poučevala v šolah s slovenskim jezikom in ohranjanju slovenščine pod italijansko oblastjo. Njena zapuščina "pesnice upora, upanja in ljubezni" je danes prepoznana na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Iz pesmi
[uredi]- Skozi trpljenje nas žlahtni usoda.
Ena misel je, en klic: Svoboda!
- — Njen verz, ki je v italijanščini in slovenščini izklesan na spominski plošči taborišča Zdravščina pri Gorici.[1][2]
- Moja pesem ne utira
novih, drznih si poti;
stvarstvo božje v vseh odtenkih
njenim strunam govori.
Ne potaplja se v globine
in ne sili v visočine.
Skozi srečo in gorje
pesem moja eno išče:
pot v človekovo svetišče,
ki mu pravimo
srce.
- — Iz pesmi Moja pesem[3]
- Zakaj si toliko mi dal gorja,
neskončni Bog, ki si dobrota sama?
Kako sem bala se, da bo med nama
nastal prepad brez konca in mejà.
- — Iz pesmi, ki jo je leta 1944 napisala v taborišču Zdravščina[4]
- Ko bo svet pregnetla misel zdrava
in ljubezen stala bo najviše,
vzklili bodo mir, svoboda, sprava.
- — Iz pesmi Razmišljanje[5]
- Ni za sveto stvar težko umreti,
a še mnogo, mnogo dal bi rad ...
V grob s seboj po sili hudobije
neizrabljen nesel bom zaklad.
- — Iz pesmi Tožba umirajočega[6] (o njenem možu)
Viri
[uredi]- ↑ Ljubka Šorli – žena, ki je uporno viharjem kljubovala, Ognjišče.si, pridobljeno 2. oktober 2017.
- ↑ https://www.ljubkinapot.si/ljubkina-pot-tocke/zdravscina-poggio-terza-armata/
- ↑ https://www.kadmos.info/56mo-convegno-icm-igor-tuta/
- ↑ https://www.kadmos.info/56mo-convegno-icm-igor-tuta/
- ↑ https://www.kadmos.info/56mo-convegno-icm-igor-tuta/
- ↑ https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPO5B6OJ