Pojdi na vsebino

Marco Pantani

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 13. januar 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Cesena[d]
Smrt 14. februar 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (34 let)
Rimini[d]
Državljanstvo  Italija[d]
Poklic kolesar
Pokopan Cesenatico
Spletna stran
pantani.it

Marco Pantani , italijanski kolesar, 1970-2004.

[uredi]
  • Najlepše trenutke doživljam, ko slišim navijače, ki tako glasno kričijo moje ime, da me boli glava.[1]
  • Zakaj sem tako dober v gorah? Ljubim prelaze, a sovražim bolečino. Zato pa sem tako hiter, ker hočem čim prej končati trpljenje.[2]
  • V klanec se peljem hitro samo zato, da si skrajšam trpljenje.[1]
  • Zaradi strahu pred policijo je bila ta dirka gotovo najčistejša do zdaj. Ta Tour je bil najtežji prav zaradi dogajanja okrog dopinga. (po koncu Toura, 2. avgusta 1998)[2]
  • Odločil sem se, da bom nastopil na obeh, cilj pa je bil zmagati na eni. Nikoli si ne bi mislil, da bom dobil obe. Na Giru sem potrošil veliko energije, a na Tour sem prišel povsem neobremenjen in kolesaril sem precej pametneje.(o zmagi na Giru in Tooru v istem letu)[2]
  • Po številnih nesrečah sem se vrnil, vendar mislim, da sem tokrat dosegel dno. (po izključitvi iz Gira leta 1999).[3]
  • V zadnjih štirih letih sem se pojavil na vseh mogočih sodiščih. In izgubil sem željo, da bi bil tak, kot so preostali športniki. Kolesarstvo je poplačalo svoje dolgove in številni mladi so izgubili zaupanje v pravico. Moji kolegi so bili osramočeni, v sobe so jim nameščali televizijske kamere, vse z namenom, da uničijo njih in njihove družine. Kako se po vsem tem upreti želji, da bi si škodoval?[3]
  • Za zmago ne rabim dopinga. Vse, kar rabim, je vzpon.[1]
[uredi]
  • Il Pirata (Patanijev vzdevek)[4]
  • Ljudi je zasvojil s kolesarstvom. Mogoče so kolesarji, ki so dosegli več od njega, a nikoli jim ni uspelo pritegniti toliko navijačev kot on. (Miguel Indurain, španski kolesar)[2]
  • Marco ni umrl leta 2004, Marco je umrl že leta 1999. Nihče ne ve, kaj se je zgodil takrat. Vozil je čist in nekdo se ga je hotel znebiti. (Pantanijeva mama)[3]
  • Pantani je ljudem pomenil veliko. Bil je grdi raček, ki je postal bog. Postal je najboljši kolesar na svetu in najboljši hribolazec vseh časov. Dogodke iz Madonne di Campiglio je vzel zelo osebno. Po vsem, kar je dal kolesarstvu, je zlahka postal žrtev zasvojenosti. Mislim, da moramo skrbno razmisliti, kako občudujemo in idealiziramo naše šampione. Vse skupaj je lahko zelo nevarno. Upam, da nikoli ne bomo izgubili športnika na takšen način, kot smo Marca. (Alessandra de Stefano, italijanska novinarka)[2]
  • Nemalokrat je bil videti predober, da bi bil resničen, in nemalokrat res ni bil, resničen namreč. Prav v trenutku njegovega največjega zmagoslavja so se namreč začeli kazati prvi znaki, da nekaj ni v redu. Kmalu po tistem, ko je na Elizejskih poljanah njemu v čast zadonela Fratelli d'Italia, je namreč potarnal, da se še nikoli ni počutil tako osamljenega. (Miha Andolšek, slovenski novinar)[4]

Viri

[uredi]
  1. 1,0 1,1 1,2 Pantani: Od nebes do pekla, zurnal24.si, pridobljeno 7. januar 2024.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Foto: 20 let od Pantanijeve velike zmage na Touru, rtvslo.si, pridobljeno 7. januar 2024.
  3. 3,0 3,1 3,2 MARCO PANTANI – KOLESAR, KI SO GA V KLANEC VSI GLEDALI OD ZADAJ, moskisvet.com, pridobljeno 7. januar 2024.
  4. 4,0 4,1 4,2 Dan, ko je za vedno odšel Il Pirata, ekipa.svet24.si, pridobljeno 7. januar 2024.