Mirza Delibašić

Rojstvo	9. januar 1954; Tuzla[d]
Smrt	8. december 2001 (47 let); Sarajevo[d]
Državljanstvo	SFRJ; Bosna in Hercegovina[d]
Poklic	košarkar, košarkarski trener
Pokopan	Bare Cemetery

Mirza Delibašić, bosanski košarkaš in trener, 1954–2001.

Navedki

Padel sem v nemilost košarke. Sem manijak, nikoli nisem naredil nič normalnega. Znal sem trenirati tudi po deset ur na dan. Nisem bil popoln igralec, manjkale so mi malenkosti, a met mi je tekel tako, da to ni bilo normalno. Od koderkoli sem vrgel, sem zadel. Odhod v Bosno je bila najboljša odločitev v moji karieri, ničesar ne bi dosegel brez tega prestopa.^[1]

Ne rabim papirja, saj mi je predsednik dal besedo. (o podpisu pogodbe z madridskim Realom)

To je bilo moje zlato leto. Žoga ni hotela nikamor razen v koš. (o letu 1980)^[1]

Morda obstajajo boljši košarkarji, toda elegantnejšega od Delibašiča ni. (Dan Peterson, ameriški košarski trener in komentator)^[5]

Sreča v življenju je imeti nekoga takega za prijatelja, soigralca, sostanovalca. Zame je bil vse to. Mirza je bil zelo inteligenten in skromen, gospod, kavalir. (Zoran Slavnić, srpski košarkaš in trener)^[1]

Delibašić je bil boem. Kot pravijo Bosanci, bil je bekrija, rad je imel 'kafano'. Tudi karte, seveda. Tudi zaradi boemskega življenja mu je ponagajalo zdravje, po kapi se ni več pobral. (Bogdan Tanjević, črnogorski košarkaški trener)^[6]

Sploh veste, kaj vse je preneslo njegovo telo? Treningi, tekme, ponočevanja, cigareti. Šel je prek meja človeškega, a se je vedno vračal. (Peter Vilfan, slovenski košarkaš in politik)^[7]

Virtuoz pod obroči, idol generacije, boem, čustven in tihi šarmer, poštenjak, posebnež, gospod, košarkarski romantik, velikan ter izjemen talent so le nekatere besede, s katerimi košarkarski navdušenci še danes opisujejo legendarnega Mirzo Delibašića.^[1]