Oliver Sacks

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 9. julij 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Willesden[d]
Smrt 30. avgust 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (82 let)
Greenwich Village[d]
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo[d]
Poklic pisatelj, kemik, physician writer, nevrolog, popularizator znanosti, scenarist, univerzitetni profesor
Spletna stran
oliversacks.com

Oliver W. Sacks, ameriški nevrolog in publicist, 1933—2015.

Navedki[uredi]

  • "Deficit" je najbolj priljubljena beseda v nevrologiji - dejansko tudi edina, ki opisuje vsakršno funkcionalno motnjo. Funkcija je lahko (tako kot pri kondenzatorju ali varovalki) normalna ali pa je defektna oziroma okvarjena: kakšna možnost pa naj bi se sploh še ponujala mehanicistični nevrologiji, ki je v bistvu sistem zmogljivosti in povezav?
Kaj torej storiti z nasprotjem - s presežkom, preobiljem, ekscesom funkcionalnosti? Za to nevrologija nima izraza - saj tudi koncepta nima. /.../ In že samó to nakazuje, da sta naš temeljni koncept oziroma videnje živčnega sistema - kot nekakšnega stroja ali računalnika - radikalno neustrezna in bi ju bilo treba nadomestiti z bolj dinamičnimi, bolj živimi umevanji.[1]
  • Tradicionalna nevrologija nam s svojo mehaničnostjo, svojim poudarkom na deficitih, prikriva dejansko življenje, ki je nagonsko v vseh cerebralnih funkcijah - vsaj višjih, kakršne so imaginacija, spomin in zaznava. Skriva nam nič drugega kot - sámo življenje duha.[2]
  • Doživljanje ni možno, dokler ni ikonsko organizirano; dejanje ni možno, če ni ikonsko organizirano. "Možganski zapis" mora biti vselej - pri vsakem živem bitju - ikonski. To je končna oblika možganskega zapisa, tudi če je premilinarna oblika morda komputacijska ali programatična. Končna oblika cerebralne reprezentacije mora biti - ali dovoljevati - "likovnost" - biti mora umetniško scenosledje in melodija doživljanja in dejanja.[3]
  • Otrok sledi svetemu pismu prej kot Evklidu. Pa ne zato, ker bi bila biblija bolj preprosta (mogoče bi bilo reči obratno), ampak ker je podana v simbolnem in narativnem načinu.[4]
  • Mogoče je duševna potreba, da bi našli ali čutili takšno ali drugačno prvobitno harmoničnost oziroma urejenost, univerzalna, pa najsi gre za duha kakršnekoli že moči in v karšnikoli obliki se že pojavlja.[5]

Viri[uredi]

  1. Oliver Sacks, Mož, ki je imel ženo za klobuk, UMco, Ljubljana 2009, str. 121, 122
  2. Prav tam, str. 123, 124.
  3. Prav tam, str. 202.
  4. Prav tam, str. 236.
  5. Prav tam, str. 265, 266.