Snježana Kordić

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo Snježana Kordić
29. oktober 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (54 let)
Osijek[d], Socialistična republika Hrvaška[d], SFRJ
Državljanstvo Flag of Croatia.svg Hrvaška[d]
Poklic jezikoslovka, pedagoginja, znanstveni pisatelj, sociolingvist, slovničar, slavistka, univerzitetna profesorica
Spletna stran
snjezana-kordic.from.hr

Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, * 1964.

Navedki[uredi]

  • Sklep članka je naslednji: srbohrvaški jezik je tudi danes en jezik, in sicer policentrični knjižni jezik. [...] V predgovoru omenjenega zbornika (Clyne 1992: 1–2) je pojasnjen pojem policentričnega jezika: zanj je značilno, da se govori v nekaj državah in ima zato več središč. Vsako središče ima svojo nacionalno varianto z lastnimi kodificiranimi razločevalnimi normami. Vse to velja za srbohrvaški jezik; pred desetletjem je bil to netipični policentrični jezik, ker se je uporabljal znotraj ene države, po razpadu SFRJ pa je postal tipični policentrični jezik, saj se uporablja v nekaj državah.[1]
  • Človek mora biti popolnoma nepoučen, da ne rečem slep, če misli, da lingvistični dokazi o obstoju skupnega standardnega jezika ogrožajo obstoj Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore oziroma da ogrožajo obstoj štirih narodov.[2]
  • Hrvati, Srbi, Črnogorci in Bošnjaki govorijo isti jezik in vse je podobno zgodbi 'Cesarjeva nova oblačila', kjer vsi vidijo, da je cesar gol, vendar mu tega nihče, razen enega otroka, ne sme povedati. V lingvistiki velja, da gre za isti jezik,če je najmanj 81 odstotkov osnovnega besednega zaklada skupnega, narodi, ki govorijo s standardiziranim jezikom, pa imajo 100-odstoten skupen jezikovni zaklad.[3]

Viri[uredi]

Zunanje povezave[uredi]