Pojdi na vsebino

Tone Pavček

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 29. september 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Šentjurij na Dolenjskem[d]
Smrt 20. oktober 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (83 let)
Ljubljana
Državljanstvo  Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija[d]
Poklic jezikoslovec, pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik, esejist
Pokopan Centralno pokopališče Žale

Tone Pavček, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, 1928–2011.

[uredi]
  • Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.
  • Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.
  • Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.
  • Preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže… Od tega menda človek umre, od tega z neba se zvezda ospe.
  • Nič ne more izbrisati iz analov zgodovine strani te veličastne narodove odločitve, ničesar ni, kar bi bilo v povesti našega naroda bolj slavno, bolj junaško in bolj zgodovinsko od teh štirih uporniških let. Obsojeni na izginotje, na pogin od treh okupatorjev, smo preko štirih zim, številnih bitk in mnogih smrti stopili v življenje in v svobodo kot zmagovalci.[1]

Viri

[uredi]
  1. [1], svobodnabeseda.si, pridobljeno 4. marec. 2018.