Pojdi na vsebino

Viktor Frankl

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov

Viktor Emil Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater.

[uredi]

Kljub vsemu reči življenju da

[uredi]
  • Nekateri ljudje, ki danes hodijo k psihiatru, bi bili v prejšnjih časih obiskali pastorja, župnika ali rabina, zdaj pa pogosto odklanjajo, da bi jih poslali k duhovniku, tako da se zdravnik sooča bolj s filozofskimi vprašanji kakor pa s čustvenimi zapleti.[1]

Volja do smisla

[uredi]
  • Kakor se bumerang vrne k lovcu, ki ga je vrgel, samo takrat, ko zgreši cilj, se tudi človek vrne sam k sebi in si prizadeva za samouresničitev samo tedaj, ko zgreši svoje poslanstvo. [2]
  • Prav nič se ni treba sramovati bivanjskega obupa zaradi domneve, da je čustvena bolezen, zakaj to ni nevrotični simptom, ampak človeški dosežek in uspeh. Predvsem je to izraz umske iskrenosti in poštenosti.[3]
  • Včasih se izkaže, da je modrost naših src globlja od razumevanja naših možganov. In včasih je najpametnejše to, da ne poskušamo biti preveč pametni.[4]
  • Beg pred samim seboj omogoča, da se izogibamo spopadu s praznino v sebi.[5]
  • V preteklosti ni nič nepreklicno izgubljenega, ampak je vse nepreklicno spravljeno. Ljudje vidijo samo strnišče minljivosti, spregledajo pa polne kašče preteklosti, v katere so dajali in shranjevali, v katere so spravili svojo žetev.[7]

Viri

[uredi]
  1. Viktor Frankl, Kljub vsemu reči življenju da, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2013, str. 147.
  2. Viktor Frankl, Volja do smisla, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2014, str. 53.
  3. Prav tam, str. 109.
  4. Prav tam, str. 114.
  5. Prav tam, str. 116.
  6. Prav tam, str. 148.
  7. Prav tam, str. 176.