Viktor Murnik
 | |
| Rojstvo |
25. marec 1874 Ljubljana |
|---|---|
| Smrt |
1. januar 1964 (89 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija[d].svg){kind=small} Avstro-Ogrska[d] |
| Poklic | pravoznanec, telovadec |
Viktor Murnik, slovenski telovadec, slovenski trener, pravnik in član Sokola, 1874–1964.
[uredi]
- „Sveto služimo domovini sveti!“ Tako in podobno nas često izpodbujajo domoljubni govorniki. Prav je, če se poudarja, da mora domovina biti vsem sveta in a ji je treba služiti z vsemi močmi in z ljubezni polno navdušenostjo. Saj se vednonajde kdo, ki misli, da mora domovina služiti njemu, on sam pa ne njej; kdo, ki mu je domovina samo tam, kjer mu je dobro: „Ubi bene, ibi patria“! Za domovino delati, se pravi, delati za oboje, za kraje in ljudi na njih, za vsestransko povzdigo obeh. Podlaga za to vsestransko podlago pa je gospodarsko delo. [2]
- Gospodarsko delo pribavlja sredstva za življenje, potem pa sredstva za vse drugo, zlasti za povzdigo kulture v obeh smislih te besede: kulturo krajev, ki gospodarsko delo povišuje vrednost in korist za človeka, pa kulture ljudi, kulture naroda, ki bi bila nemogoča brez sredstev, ki jih pridobiva gospodarsko delo. Za gospodarsko delo je treba samo po sebi umevno, da človek udejstvuje svojo moč, svojo delovno silo. Ako napravlja nekaj za koristno, kar prej ni bilo koristno, opravlja produktivno delo.[2]
- Kolikor je meni znano. Torej v Sloveniji, vobče v pridnosti in prizadevnosti ne zaostajajo za delavci v gospodarsko bolj razvitih državah, nego je naša. Pa tudi v spretnosti jih že v tej ali oni stroki dosegajo, da v nekaterih celo nadkriljujejo. Toda nihče ni tak, da ne bi mogel biti še boljši. Na korist delavstva samega bo, da kvantitativno in kvalitativno dvigne svojo delovno moč še bolj, da bo konkurenca lažja ne samo proti tujemu blagu, ampak tudi proti pretoku tujih delavcev.[2]
- Za dvig podjetnosti in podjetniškega udejstvovanja je seve treba še drugih pogojev, ki niso v moči podjetnika in ne tiče v množini in dobri kakovosti delavcev in prirodnem bogastvu dežele. Treba je še pametne in zdrave gospodarske politike države, ki ustvarja pogoje, ki jih posameznikom ni mogoče ustvariti in preprečuje posameznikom nepremagljive ovire. Za čim dalje obsežnejše podjetniško udejstvovanje je vrhu tega kajpa treba dosti kapitala. Prav tega pa je mogoče zadostno pomnožiti samo le z delom, večjim in boljšim delom. K razširjanju starih in k osnovi novih podjetij pa bodo vprav izpodbudili večji dobiček, dosežen zbog izboljšanja izdelkov, zmanjšanja proizvodnih stroškov in pa razpoložljive izboljšane delovne moči.[2]
- Narod potrebuje bogastva tudi, da laže prenese neizogibne krize gospodarstva. Narod potrebuje bogastva dalje za dvig svoje kulture tudi v drugih smereh nego gospodarskih. Znanost in umetnost ne procvitata v siromašnem bednem narodu. Ali narod potrebuje bogastvo še za nekaj več, potrebuje ga za svojo svobodo! Ne mislim samo na puške in topove, ki tudi mnogo stanejo, ne mislim samo na politično samostojnost in neokrnjenost, ampak mislim pred vsem na gospodarsko samostojnost.[2]
- Nove iznajdbe, novi stroji omogučujejo z manjšim številom delavcev izdelavo iste ali še večje množine blaga v mnogo krajšem času. Radi tega bi se moglo sklepati da bo ob vedno bolj se množečih iznajdbah treba vedno manj delavcev, da bo vedno več brezposelnih. Vendar brezposelnost, zbog uvedbe strojev more biti le prehodna. Stroji se ne izdelujejo in ne popravljajo sami. Toda nove iznajdbe in novi stroji tudi ustvarjajo nove potrebe v vedno širših krogih. Nastajajo nove industrije in nove prilike za zaposlenje delavcev. Delavci so prisiljeni prilagoditi se novim razmeram, poiskati si drugačno delo. Prej pa bodo dobili novo delo in se mu prilagodili oni, ki jim je delovna sila večja, telesna, moralna in duhovna kakovost boljša.[2]
- Kolikost in kakovost delovne sile človeka sta odvisni od zdravja, moči in vztrajnosti telesa ter moralnih in duhovnih vrlin. Zdravje, moč in vztrajnost telesa ohranja, množi in krepi prava telovadba, prav vodena in prav izvajana telovadba. Taka telovadba pa človeka oborožuje tudi z moralnimi in duhovnimi vrlinami. Ker je delovna sila prvi pogoj za vse gospodarsko delo, dela pravo sokolsko delo potemtakem na viru vsenarodnega gospodarstva. Gospodarskega dela bo zatorej narejenega ne samo tem več, ampak tudi tem boljšega, čim več ljudi bo vadilo pravo telovadbo.[2]