Wolfgang Amadeus Mozart

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje
Wolfgang Amadeus Mozart (Barbara Krafft, 1819)

Wolfgang Amadeus Mozart, avstrijski skladatelj, pianist, violist in violinist, 1756–1791.

Navedki[uredi]

  • Pot k umetnosti ne vodi skozi udoben aleje brezkrbnosti in sanj. Nasprotno, pogosto je trnova in neverjetno mukotrpna, vendar me vseeno privlači z nepremagljivo močjo.
  • /.../ najboljši in najbolj pravi prijatelji so le med revnimi - bogatini o prijateljstvu ničesar ne vedo![1]
  • Dajte mi najboljši klavir v Evropi in poslušalce, ki nič ne razumejo ali ničesar nočejo razumeti, pa bom ob vse veselje.[2]

O njem[uredi]

  • Popolna in okrogla številka je, zaključek in ne začetek. Mlad je kot mladenič in moder kot starec – nikdar zastarel in nikdar moderen, položen v grob, a vendar živ. In njegov nasmeh nas vedno razveseljuje. (Ferruccio Busoni)
  • Misel na slavo ali večno veljavo ni sodila v miselni Mozartov svet, za kaj takega je bil preveč zvezan s svojim delom in z vsakdanjim življenjem. Pojem »zanamci« mu je bil tuj. (Wolfgang Hildesheimer)[3]
  • /.../ on ni bil nikoli zadosti občutljiv, da bi si pravilno razlagal, kako se ljudje nanj odzivajo. Priti komu nasproti ali pa ga nedostopno odbiti - to nista bili potezi, ki bi ju Mozart zaznal pri svojem vsakokratnem sosedu. Sredi razmerij med ljudmi je ostal večen, brezmočen tujec.[4]
  • Kakor včasih kak genialni matematik slabo računa na pamet, ker je doma v višjih razumskih svetovih, tako tudi Mozart ni bil pristojen v sodbah o ljudeh, saj jih je presojal predvsem v tistih lastnostih, ki so se ujemale z njegovim notranjim svetom. Zato je lahko vse svoje življenje spregledal njihove slabosti, če so mu bili umetniško blizu ali če si je od njih obetal idejne obogatitve.[5]
  • Če pomislimo, kaj vse je uglasbil, kakšnih besedil se je lotil, potem mu moramo čut za vrednote čiste poezije res odreči.[6]
  • Za nas ostane Mozart večno molčeči mož, zgovoren le, ko nas odvrača od sebe, pomenljiv le v svojem delu, ki pa pripoveduje o vsem drugem prej kakor o svojem ustvarjalcu.[7]
  • V svojih operah je Mozart ustvaril osebe, ki so s svojo dramatično navzočnostjo, v posebnostih značajev in v obsegu individualnih potez Shakespeareovim enakovredne.[8]
  • Premišljevanja kakor "smisel življenja", "naloga človeka na zemlji" - niso bila njegova zavestna notranja vprašanja. /.../ Besedo "človeštvo" je veliko težje uglasbil, kakor je to lahko storil Beethoven.[9]
  • Nikoli ni Mozart v svojem pogovoru in v dejanjih manj pokazal, da je velik mož, kakor tedaj, ko se je ukvarjal s kakim pomembnim delom. Tedaj je vsevprek zmedeno govoril, zbijal šale kot sicer ni imel navade, dá, namenoma se je malomarno vedel. Vendar ni bilo videti, da bi kaj tuhtal ali premišljeval. Iz neznanega vzroka je namenoma skrival notranjo napetost pod zunanjo objestnostjo, ali pa mu je bilo všeč postaviti božanske glasbene misli v ostro nasprotje s plehkimi vsakdanjimi domisleki in se naslajati s posmehom nad samim seboj. Razumem, da tako zvišen umetnik iz globokega spoštovanja do umetnosti poniža svojo osebnost skoraj do poroga in jo zanemari. (Joseph Lange)[10]
  • Pred Bogom vam povem kot poštenjak, vaš sin je največji skladatelj, kar jih poznam osebno in po imenu: ima okus in poleg tega največje kompozicijsko znanje. (Joseph Haydn o Mozartu njegovemu očetu Leopoldu)[11]
  • Prijatelji so mi dostikrat laskali, da sem genialen. Toda on me je presegel. (Joseph Haydn londonskemu založniku Francisu Broderipu o Mozartu po njegovi smrti)[12]

Viri[uredi]

  1. ^ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 98.
  2. ^ Prav tam, str. 100.
  3. ^ Prav tam, str. 69.
  4. ^ Prav tam, str. 105.
  5. ^ Prav tam, str. 137.
  6. ^ Prav tam, str. 229.
  7. ^ Prav tam, str. 234.
  8. ^ Prav tam, str. 258.
  9. ^ Prav tam, str. 338, 339.
  10. ^ Prav tam, str. 288.
  11. ^ Prav tam, str. 320.
  12. ^ Prav tam, str. 321.