Wolfgang Amadeus Mozart

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje
Wolfgang Amadeus Mozart (Barbara Krafft, 1819)

Wolfgang Amadeus Mozart, avstrijski skladatelj, pianist in violinist, 1756–1791.

Navedki[uredi]

  • Pot k umetnosti ne vodi skozi udoben aleje brezkrbnosti in sanj. Nasprotno, pogosto je trnova in neverjetno mukotrpna, vendar me vseeno privlači z nepremagljivo močjo.
  • /.../ najboljši in najbolj pravi prijatelji so le med revnimi - bogatini o prijateljstvu ničesar ne vedo![1]
  • Dajte mi najboljši klavir v Evropi in poslušalce, ki nič ne razumejo ali ničesar nočejo razumeti, pa bom ob vse veselje.[2]

O njem[uredi]

  • Popolna in okrogla številka je, zaključek in ne začetek. Mlad je kot mladenič in moder kot starec – nikdar zastarel in nikdar moderen, položen v grob, a vendar živ. In njegov nasmeh nas vedno razveseljuje. (Ferruccio Busoni)
  • Misel na slavo ali večno veljavo ni sodila v miselni Mozartov svet, za kaj takega je bil preveč zvezan s svojim delom in z vsakdanjim življenjem. Pojem »zanamci« mu je bil tuj. (Wolfgang Hildesheimer)[3]
  • /.../ on ni bil nikoli zadosti občutljiv, da bi si pravilno razlagal, kako se ljudje nanj odzivajo. Priti komu nasproti ali pa ga nedostopno odbiti - to nista bili potezi, ki bi ju Mozart zaznal pri svojem vsakokratnem sosedu. Sredi razmerij med ljudmi je ostal večen, brezmočen tujec.[4]
  • Kakor včasih kak genialni matematik slabo računa na pamet, ker je doma v višjih razumskih svetovih, tako tudi Mozart ni bil pristojen v sodbah o ljudeh, saj jih je presojal predvsem v tistih lastnostih, ki so se ujemale z njegovim notranjim svetom. Zato je lahko vse svoje življenje spregledal njihove slabosti, če so mu bili umetniško blizu ali če si je od njih obetal idejne obogatitve.[5]

Viri[uredi]

  1. ^ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 98.
  2. ^ Prav tam, str. 100.
  3. ^ Prav tam, str. 69.
  4. ^ Prav tam, str. 105.
  5. ^ Prav tam, str. 137.