Charles de Gaulle

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje
Charles de Gaulle

Charles de Gaulle, francoski general in politik, 22. november 1890, Lille, Francija, † 9. november 1970, Colombey-les-deux-Églises, Francija.

Navedki[uredi]

  • Dejavnost daje opravilu vnemo. Beseda pa jo izzove.
  • Bistvene stvari, ki so bile rečene o človeštvu, so bile vedno preproste.
  • Francija je izgubila bitko, Francija pa ni izgubila vojne. (o vojni)
  • Preudarjanje je delo mnogih ljudi. Akcija le enega samega. (o vojni)
  • Nobeno varljivo upanje ne sladi moje grenke vedrine! (o vojni)
  • Vse, kar mislimo o smrti, je brez pomena; izjema je, da nas smrt spominja na življenje. (o smrti)
  • Življenje ni delo: nenehno delo človeka poneumi. (o delu)
  • Slava je dana le tistim, ki so o njej vedno sanjali.
  • Nič ne dvigne avtoritete bolj kot molk, sijaj močnih in zatočišče slabotnih. (o moči)
  • Sveti oče me sprejme. Ob dobrohotnem sprejemu in preprostosti besed me prevzame, kar je v njegovi misli občutljivega in močnega. Pij XII. sodi vse stvari iz zornega kota, ki presega ljudi, njihovo podjetnost in njihove nesporazume. Vendar ve, kaj jih to stane in trpi z vsemi hkrati. Občutiš, da je nadnaravna naloga, na vsem svetu zaupana samo njemu, težka za njegovo dušo, vendar jo nosi, ne da bi ga karkoli utrudilo, prepričan o cilju, prepričan o poti. O drami, ki pretresa vesolje [druga svetovna vojna], njegovo razmišljanje, njegove informacije ničesar ne prikrivajo. Njegova prodorna misel je usmerjena na posledico: besnenje ideologij, mešanic komunizma in nacionalizma, po velikem delu zemlje. Njegov navdih razodeva, da jih lahko presežejo samo krščanska vrea, upanje in ljubezen, celo tedaj, ko bodo povsod in dolgo poteptane. Zanj je torej vse odvisno od politike Cerkve, od njenega delovanja, od njene govorice, od načina, kako je vodena. Zato jo ima za področje, ki si ga osebno pridržuje in kjer uporablja darove avtoritete, blišča in zgovornosti, ki mu jih je podelil Bog. Pobožen, usmiljen, politik, vse to v najvišjem smislu, ki ga imajo lahko ti izrazi, tak se mi zdi skozi spoštovanje, ki mi ga navdihuje ta cerkveni poglavar in ta vladar. (o avdienci pri papežu Piju XII. 30. junija 1944)[1]

Viri[uredi]

  1. ^ Charles de Gaulle, Spomini; v: Pierre Blet, Pij XII. in druga svetovna vojna, Družina, Ljubljana 2001, strani 272-273.