Laibach

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Laibach (nemško ime za Ljubljano) je slovenska glasbena skupina, ki pa se poleg glasbe izraža še s pomočjo designa, slikarstva, gledališča in ostalih umetniških praks. Skupina je nastala 1. junija 1980 v Trbovljah in jo danes uvrščamo v krog umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), kjer je članica od leta 1984; sodeluje pa tudi s skupino Irwin (prav tako članica NSK) in je poleg glasbe poznana tudi zaradi svoje avantgardnosti v vseh pogledih ter zaradi simbolnega provokativnega spominjanja na totalitarne režime. V začetku svojega delovanja so zato imeli nemalo težav.

Navedki[uredi]

  • Samo ime in znak sta vizualna materializacija ideje na nivoju enigmatičnega miselnega simbola. Ime Laibach se prvikrat pojavi leta 1144-tega kot originalno ime za Ljubljano in to z etimološkim pomenom mesta ob reki. Znova se pojavi za časa avstro-ogrske monarhije, tokrat kot alternativa že obstoječi slovenski varianti. Ime Laibach se spet pojavi po kapitulaciji Italije, ko so nacisti in domobranci zapirali, mučili in pobijali Ljubljančane, ki niso verovali v zmago tretjega rajha. Leta 1980 se s spojitvijo mladinske kulturne skupine četrtič pojavi ime Laibach, ki pa sedaj sugerira na konkretno danost možnosti za nastanek politizirane sistemsko ideološke umetnosti kot posledica vpliva politike in ideologije. V tem smislu ime združuje grozo spoja totalitarizma in alinacije produkcije industrije v svoji suženjski obliki. [1] (v oddaji Tednik na RTV Slovenija, leta 1993, o izvoru imena skupine)
  • Laibach se ukvarja z odnosom umetnosti in ideologije, katerega napetosti in disharmonije sublimira v ekspresivno občutje. S tem eliminira vsakršno direktno ideološko diskunzivnost. Naša dejavnost sega preko konkretne angažiranosti in smo popolnoma nepolitična skupina - konkretni politični problemi nas – torej v tem primeru – ne zanimajo.[1] (v Tedniku leta 1993, kot odgovor na vprašanje o problemih slovenskih zamejcev v Avstriji in Italiji)
  • Otroci duha smo in bratje moči, katere obljuba se ne izvrši ... smo črni duhovi od tega sveta, opevamo noro podobo gorja. Razlaga je bič in ti krvaviš ... po stotič razbijte zrcalo sveta ... vaš trud je zaman, presegli smo noč ... naš dolg je poplačan in naša je luč.[2]

Viri[uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 Bravo, prispevek pogovora s skupino Laibach na RTV Slovenija 1993, zapisano po vizualno tonskem zapisu
  2. ^ Tomaž Hostnik, 1961–1982