Slovenski pregovori

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Seznam slovenskih pregovorov.

Vsebina

Seznam[uredi]

Afekt[uredi]

  • Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita.
  • Robato poleno se brž vname.
  • Majhen piskr'c hitro vzkipi.

Agresivnost[uredi]

  • Sitna muha nikoli dolgo ne živi.

Ambicija[uredi]

  • Kdor preveč objemlje, premalo objame.
  • Veliko še imajo ljudje, dovolj nikoli.
  • Med dvema stoloma se na tla usedeš.

Barve[uredi]

  • Pokaži mi svoje barve in povem ti, kdo si.
  • Pokazal je svoje barve.

Beg[uredi]

  • Če je že beg sramoten, je pa koristen.

Beseda[uredi]

  • Lepa beseda lepo mesto najde.
  • Po mestih ljudje besede cukre.
  • Dosti besed dosti dobrega ne pove.
  • Beseda je ključ.
  • Beseda ni konj.
  • Na méd se muhe love, na sladke besede ljudje.

Bioritmika[uredi]

  • Kdor se smeje v petek, se joče v nedeljo.
  • Kadar žalost do vrha prekipi, se veselje oglasi.

Blebetanje[uredi]

  • Blebetanje ima mnogo plev.

Boječnost[uredi]

  • Boječ fant ni še nikoli pri lepi punci spal.

Bolečina[uredi]

  • Velika rana se težko zaceli.

Čakanje[uredi]

  • Kdor čaka, dočaka.

Čast[uredi]

  • Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.

Čustvo[uredi]

  • Česar je polno srce, o tem usta rada govore.
  • V srcu stoji življenje.

Danes[uredi]

  • Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

Dednost[uredi]

  • Jabolko ne pade daleč od drevesa, le Prelog ne.
  • Začasa začne žgati, kar misli kopriva postati.
  • Kar mačka rodi, miši lovi.
  • Kar se v luži zleze, rado v lužo leze.
  • Ti očeta do praga - sin tebe čez prag.

Delavec[uredi]

  • Stoječa voda se usmradi.
  • Zvest posel je malokdaj službe prosil.
  • Ni se rodil, kdor se ne zmoti.
  • Kdor veliko potuje, malo potká.
  • Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.

Delo[uredi]

  • Lonec lončarja hvali.
  • Brez dela ni jela.
  • Krava molze pri gobcu. (notranjska)
  • Kakor pri jelu tako pri delu.

Delo in izdelek[uredi]

  • Lonec lončarja hvali.
  • Ne tisti, ki začne, temveč tisti, ki dokonča, slavo dobi.

Delo in metoda[uredi]

  • Najprej štal'ca, potem krav'ca.
  • Mačka v rokavicah miši ne lovi.
  • Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl.
  • Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa ob strani.
  • Najprej pometi svoj prag šele potem sosedovega.

Delo in napake[uredi]

  • Kar en rod z lahkoto pokvari, to drugi s težavo odpravi.

Delo in orodje[uredi]

  • Z golo roko se kače ne lovijo.
  • Slabo orodje je cesta k zamudi, mojstra ukrade in delavca utrudi.
  • Roka še ni naredila otroka.

Delo in plačilo[uredi]

  • Še božjega groba neče nikdo zastonj čuvati. (Še božjega groba noče nihče zastonj var'vati.)

Dom[uredi]

  • Domača gora je najbolj zelena.
  • Povsod je lepo, a doma (je) najlepše.
  • Ljubo doma, kdor ga ima - kdor ga nima, pa za njim kima.

Domovina[uredi]

  • Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.
  • Težko svojemu brez svojega.
  • Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
  • Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.
  • Ljubimo kot zlato rudo milo nam domačo grudo.
  • Dražja nam domača gruda kot na tujem zlata ruda.

Družba[uredi]

  • Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.

Dvojnost[uredi]

  • Godec je kupus hvalil, meso pa jedel.
  • Na lice priljuden, narobe ostuden.
  • Kdor prosi, zlata usta nosi.

Egocentrizem[uredi]

  • Vsak po sebi vatle meri. (Vsak po sebi čevlje meri.)

Fluktuacija[uredi]

  • Goste službe, redke suknje.
  • Dosti gospodarjev, malo sukenj.

Govorice[uredi]

  • Veliko govorice, malo resnice.

Gozd[uredi]

  • Zaradi dreves ni videl gozda.
  • Sam je kakor panj v gozdu.

Grožnja[uredi]

  • Pes bojec huje laja kakor grize.
  • Pes, ki laja, ne grize.

Hvala[uredi]

  • Hvala je možu poguba.
  • Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.
  • Samohvala se pod mizo vala.
  • Lastna hvala, cena mala.
  • Dobro blago se samo hvali.

Interesi[uredi]

  • Vsako tele ima svoje veselje, vsaka krava svojo zabavo, vsak osel ima svoj posel, vsak vol ima svoj prav, vsak bik ima svoj štrik.

Iskrenost[uredi]

  • Na jeziku med, v srcu led.
  • Od zunaj meden, od znotraj strupen.

Izkušenost[uredi]

  • Pobit pes se vsakega kamna ustraši.
  • Lisica iz pasti ušla, v past več ne pojde.
  • Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.
  • Človek skušne več ve kot učen.
  • Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
  • Kdor se ureže se nauči tudi žeti.
  • Škoda in nezgoda je uspešna šola.
  • Osel ne gre dvakrat na led.

Jezik[uredi]

  • S konca jezika se rado izmika.
  • Jezik ni iz jekla ne iz kosti ali more bosti.
  • Beseda ni konj.
  • Kdor jezika špara, kruha strada.

Jok[uredi]

  • Otroci in starci brž jok iztresejo.
  • Iz smeha pride jok.

Laž[uredi]

  • Lažnivec ne sme biti pozabljivec.
  • Kdor laže, ta krade.
  • Laž ima kratke noge.
  • Laž samo izstopi iz ust in že se spotika.

Lepota[uredi]

  • Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar vsak hoče imeti.
  • Kdor hoče lep ostati, mora malo jesti.

Ljubezen[uredi]

  • Ljubezen nima oči.
  • Ljubezen zadušena še ni pogašena.
  • Ljubezen je včasih bolezen.

Medsebojni odnosi[uredi]

  • Prijaznost prijaznost najde.
  • Ena beseda češče bolj škoduje kot toča po deželi.
  • Dva kresilna kamna iskre delata.

Misel[uredi]

  • Za misli ni nobene uzde (zapore).

Mladost[uredi]

  • Mladost - norost, čez jarek skače, kjer je most.
  • Mlada kri mirno ne stoji.

Mnenja[uredi]

  • Kolikor glav, toliko pameti.
  • Kolikor glav, toliko pisav.

Modrost[uredi]

  • Bolje stare modrosti, kot nove norosti.

Mojster[uredi]

  • Kakršen je mojster, tako je delo.
  • Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.

Motiviranost[uredi]

  • Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, vse.
  • Kateri konj dobro teče, tega ni treba tirati.
  • Predanega stvari zlato ne pokvari.
  • Bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat' pa pojde.
  • Nova metla dobro pometa.

Narava[uredi]

  • Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.

Navada[uredi]

  • Česar Ivče se navadi, Ivanec se ne odvadi. (Kar se Janezek nauči, to Janez zna)
  • Navada - druga natura.
  • Navada je lahka, odvaja je težka.
  • Navada je ena muka, odvada dve.
  • Navada je železna srajca.

Nestrokovno sklepanje o človeku[uredi]

  • Kdor grdo gleda, še grše misli.

Nevoščljivost[uredi]

  • Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo gozdov.

Norost[uredi]

  • Poučevati norca je toliko kot zdraviti mrliča.
  • Vsak človek enkrat znori.

Obljuba[uredi]

  • Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.

Oddih[uredi]

  • Dober počitek je pol dela.
  • Po storjenem delu človek sladko počiva.
  • Čič ne da nič, stalo pa malo. (Sedenje ne da nič, stanje pa malo.)

Okolje[uredi]

  • Kakršna matka, taka Katka.
  • Če je oče junak, bo sin gotovo vojak.
  • Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu.
  • Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana.
  • Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje.
  • En norec deset norcev naredi.
  • Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.

Opravičevanje[uredi]

  • Sam sebi je vsak mil sodnik.
  • Kdor se izpričuje, ta se obtožuje.

Osamljenost[uredi]

  • Osamljen človek najde prijatelja v živali.

Osebnost[uredi]

  • Človek brez slabosti, telo brez kosti.

Osebnostna stabilnost[uredi]

  • Prirojenih lastnosti nikdo ne ukrade.
  • Janezek se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
  • Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne znebi.

Osebnostna dinamičnost[uredi]

  • Kdor te na posodo prosi, gre po blatu za tabo, če ti je dolžan, ogiblje se te na lepem.

Osebnostni razvoj[uredi]

  • V stare sode staro vino, v nove sode novo vino.

Otrok[uredi]

  • Prvi otrok je igračka, drugi čačka, tretji je šele otrok.

Pamet[uredi]

  • Bolje je funt pameti kot cent moči.
  • Konje merimo po pedi, ljudi po pameti.
  • Noben človek ni pameten ob vsakem času.
  • Brada dorastla, pamet nedozorela.
  • Prsa od junaka, glava od bedaka.

Pijača[uredi]

  • Vino ni rado samo.
  • Vino še modreca znori.
  • Voda še za v čevelj ni dobra.
  • Dobro jutro rakija, zbogom pamet!

Podobnost[uredi]

  • Brat je podoben bratu kot pura puri.
  • Ene sorte ptiči skup' letijo.
  • Gliha vkup štriha.
  • Klin se s klinom zbija.

Poklici[uredi]

  • Kovačeva kobila in šuštarjeva žena sta vedno bosi.

Ponižnost[uredi]

  • Pokornih glav sablja ne seka.
  • Krotkih ovac gre veliko v en hlev.
  • Milo jagnje dve mami cica, nemilo ni ene.
  • Ponižen odgovor zlomi jezo, čemerna beseda pa jo vrže.
  • Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. - Koseski (Kdor se preveč ponižuje, tega pohodijo.)

Posnemanje[uredi]

  • Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.

Posojanje[uredi]

  • Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.

Potreba[uredi]

  • Potreba je učiteljica človeka.
  • Potreba prebije železna vrata.
  • Hudič v sili še muhe žre. (V sili vrag še muhe žre.)
  • Glad je najboljši kuhar.
  • Gladnemu je vsak kruh kolač.
  • Sita mačka lovica, gladna mačka tatica.
  • Trebuhi so gluhi.
  • Trudnemu je lahko postiljati.

Povezanost duševnosti in telesnosti[uredi]

  • Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
  • Mnogo skrbi glavo zbeli, lice zgrbi.

Pravica[uredi]

  • Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani.

Prepir[uredi]

  • Bolje tenek mir kot tolst prepir.
  • Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
  • Prepir z debelim koncem neha.

Previdnost in neprevidnost[uredi]

  • Varuj se ženske, ki govori o svoji kreposti in moškega, ki se hvali s svojo poštenostjo.

Prijateljstvo[uredi]

  • Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja.

Priložnost[uredi]

  • Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena.

Protislovje[uredi]

  • Grbec (grbavec) tujo grbo vidi, svoje pa ne.

Rastline[uredi]

  • Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
  • En cvet še ne naredi pomladi.
  • Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.
  • Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
  • Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče.

Različnost[uredi]

  • Sto ljudi, sto čudi.
  • Kar enega veseli, drugega žalosti.
  • V nejevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci.
  • Na svetu ni človeka, ki bi ustregel vsem ljudem.
  • Niso vse ovce enega hleva enake.
  • Kri mlada pravi: poskočiva! Kri stara pa: posediva!
  • Če se moškemu kaj pove, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven, če ženski, gre pri obeh ušesih noter, pri ustih pa ven.

Razpoloženje[uredi]

  • Kratka je žalost, kratko veselje, kratko je tudi naše življenje.
  • Veselje in žalost si roke podajata.
  • Vsako čudo za tri dni.

Relativnost[uredi]

  • V majhni cerkvi je majhen svetnik velik.
  • Med slepimi vlada škilavi.
  • Gospodje kakor hočejo, reveži, kakor morejo.

Resnica[uredi]

  • Laž ima kratke noge.
  • Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, pripravljal ji čisto srce.
  • Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti.
  • Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
  • Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
  • Več ko je lažnikov, lažje izveš resnico.
  • Skrivnost - če jo ve samo en, jo ve samo en, če jo pa dva, pa pol sveta.

Sanje[uredi]

  • Sanje - prazne marnje.

Skrb[uredi]

  • Skrbi more človeka, mačka miši.

Slovenci[uredi]

  • Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda!

Složnost[uredi]

  • V slogi bo svet takrat, ko se bo hodila muha na sonce gret s pajkom.

Smrt[uredi]

  • Dobro živeti, srečno umreti, to je hudiču račun podreti.
  • Bogati umrje, reveža pa vzame Bog.

Solidarnost[uredi]

  • Kar skupaj leži, skupaj drži.
  • Vrana vrani oči ne izkljuje.

Spomin[uredi]

  • Spomin je človeku najzvestejši prijatelj.
  • Zgodovina ne more biti učiteljica modrosti, če v njej iščemo navdih za novo sovraštvo.

Spor[uredi]

  • Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši?
  • Kadar je štrena zamotana, se več ne zravna.
  • Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko.

Sposobnost[uredi]

  • Ni tako neumnega človeka, da bi za nekaj ne bil.
  • Mož se od ušes gori meri.
  • Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri.
  • Da prejde na jakost, tud' krave zajce bi lovile.

Spoštovanje[uredi]

  • Kdor pri hiši dolgo je, vrata nanj cvile.

Spoznavanje človekove osebnosti[uredi]

  • Ako češ koga spoznati, oblasti mu daj!
  • Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
  • Ni bolj praznega človeka mimo tistega, ki je sebe poln.

Sreča[uredi]

  • Srečen si, ako si ne želiš, česar ne moreš imeti.
  • Sreča na razpotju sedi.
  • Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče.

Starost[uredi]

  • Starega psa ne moreš naučiti novih trikov.
  • Brez starega vola ne gre voz iz dola.
  • Starost ni rada sama.
  • Stara glava - pusta glava.
  • Starost prihaja - moč odhaja.
  • Starega konja ne naučiš jahati.

Starši[uredi]

  • Vsaka koklja pred svoje piške brska.
  • Vsaka krava po svojem teletu veka.

Strah[uredi]

  • Strah ima velike oči.
  • Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast.
  • Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi.

Šola[uredi]

  • Vsaka šola nekaj stane.

Tatvina[uredi]

  • Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena.

Temperament[uredi]

  • Čim trši je oreh, tem manjše je jedro.
  • Molčeča voda bregove spodjeda. (Tihe vode globoke jame kopljejo.)(Tiha voda bregove dere.)

Trgovanje[uredi]

  • Kdor prodaja, mu je eno oko zadosti, a kdor kupuje, potrebuje obe.
  • Nismo bogati, da bi kupovali poceni.

Učenje[uredi]

  • Kar se Anžek uči, tudi Anžek stori.
  • Kar se fantek nauči, starček še stori.
  • Vednosti ne zajemamo s korcem.
  • Do znanja težko, z znanjem lahko.
  • Več vidijo oči kot ušesa.
  • Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Učitelj[uredi]

  • Kakršno učiteljstvo, takšna šola.
  • Učenec pri slabem učeniku (učitelju) je kakor pri dimu kuhana jed.

Ugled[uredi]

  • Dobro blago se samo hvali.
  • Lastna hvala se pod mizo valja.
  • Lep glas se čuje daleč, a grd še trikrat dlje.
  • Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.
  • Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
  • Obleka naredi človeka.

Ujemanje in neujemanje[uredi]

  • Gliha vkup štriha.
  • Maček je mački najljubši.
  • Kdor laže, ta krade.
  • Kakor ogovor, tak odgovor.
  • Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo.
  • Kdor me je lani bil, niti letos mi ni mil.
  • Kakor poje stara ptica, tako mlada.
  • Kakor starši delajo, tako se mladi uče.

Upanje[uredi]

  • Upanje je vogelni kamen človeškega življenja.

Uspeh in neuspeh[uredi]

  • Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.

Vaba[uredi]

  • Kdor konja lovi, mu mrve moli.

Varnost[uredi]

  • Na domačem pragu se petelin lahko repenči.
  • Tudi močnemu volu lahko rog poči.

Veselje[uredi]

  • Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.

Vest[uredi]

  • Vest je najboljše vzglavje.
  • Vsakdo ima svojega črva v nedru.

Videz[uredi]

  • Še kol je lepši, če se nanj dene lepa obleka.
  • Je bolj vidno kakor pridno.
  • Grša je gos, bolj se snaži.
  • Obleka ne naredi človeka.

Vino[uredi]

  • Vinski ključ vse odpre.
  • Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.

Vodenje[uredi]

  • Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda.
  • Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli.
  • Kakršen pastir, taka čreda.
  • Slaba cerkev, v kateri ni nikdar pridige.
  • Kjer ima gospodar oči zaprte, tam jih imajo posli odprte.
  • Težko gospodarju, ki ga posli uče.
  • Ako se samo kuha, je slaba juha.

Vrednotenje[uredi]

  • Pošten smeh je vreden več kot dva joka.
  • Bolje je site komarje trpeti kot gladne dopuščati.
  • Izhojene poti ne daj za neizhojeno.

Vzgoja[uredi]

  • Mlado drevo se upogiba, ne staro.
  • Dokler je drevo mlado, lahko ga upogneš, kamor hočeš.(Upogibaj drevo dokler je mlado.)
  • Kjer oče kaznuje, mati pomiluje, odgoja taka je prazna tlaka.

Vživljanje[uredi]

  • Sita mačka gladni ne veruje.
  • Sita vrana lačni ne verjame.

Začetek[uredi]

  • Prag je najvišja gora.

Zadovoljstvo in nezadovoljstvo[uredi]

  • Bogatec (bogataš) je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kot siromak z beraštvom.

Zahrbtnost[uredi]

  • Kdor te hvali, te misli prevarati.

Zakonska zveza[uredi]

  • Žena se v možu vidi.
  • Žena pusta, mož gotovo pijanec.

Zamera[uredi]

  • Boljša je prva zamera kot zadnja.

Zaverovanost vase[uredi]

  • Vsak berač svojo malho hvali.

Zdravje[uredi]

  • Kdor dela, tri dni dlje živi.

Značaj[uredi]

  • Samoglavnež ne bo nikdar dobre kaše jedel.
  • Sto ljudi, sto nravi.

Znanje[uredi]

  • Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
  • Vsi ljudje vse vedo.
  • Vsega nobeden ne ve.
  • Kdor veliko ve, malo verjame.
  • Zna samo en jezik - kot žaba v kalu.
  • Kdor ni prišel dlje od korita, temu je vsaka mlaka morje.
  • Bolje je biti nepoučen kot slabo poučen.
  • Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki beremo.
  • Več glav več ve.

Zvestoba[uredi]

  • Še sam sebi nisi zvest, kako bi ti bil drug?

Zvitost[uredi]

  • To je pribita resnica: babe so bolj zvite kot lisica.

Žalost[uredi]

  • Žalost in tuga je strupena kuga.
  • Žalost je nadloga, ki srce topi.
  • Žalost samoto išče.
  • Kadar žalost do vrha prekipi, že veselje se glasi.

Ženska[uredi]

  • Vsaka ženska ima svojo čud.

Življenje[uredi]

  • Ko bi človek vse grenjave povsem izpil, en trenutek povsem živ bi ne bil.

Viri[uredi]