Alojzij Kuhar
Videz
Rojstvo |
18. junij 1895 Kotlje[d] |
---|---|
Smrt | 28. oktober 1958 (63 let) |
Državljanstvo |
ZDA Kraljevina Jugoslavija[d] Avstro-Ogrska[d] |
Poklic | novinar, zgodovinar, diplomat, politik, urednik, duhovnik |
Alojzij Kuhar, slovenski politik, časnikar, zgodovinar in duhovnik, 1895–1958.
Navedki
[uredi]- V primeru sovražne okupacije ne bo noben član stranke, ne visok ne navaden, nikoli sodeloval s sovražnikom, četudi bi bil pritisk še tako močan in bi bilo ogroženo njegovo življenje. (besede na sestanku vodstva Slovenske ljudske stranke 30. marca 1941 v Ljubljani)[1]
- Zakaj prisegate zvestobo lastnemu krvniku? (ob domobranski prisegi)[2]
- Danes bi se rad obrnil posebej na vas, slovenski fantje, ki se nahajate v vrstah tako zvanih domobrancev. Prepričan sem, da ste že s svojim razumom dovolj spoznali in v svojih srcih začutili, da mesto, na katerem se nahajate, ni vaše mesto, in da opravljate delo, ki se ga iz dna svoje krščanske duše sramujete. Rekli so vam, da se borite za vero. Kdor vam je to govoril, ni govoril resnice. Desetine miljonov katoličanov preklinja Hitlerja. Morda so vam rekli, da se borite za domovino. Poglejte, kaj je Hitler napravil na Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem. In taki zločinci naj rešujejo domovino! Bili ste sramotno prevarani, ko so vas postavili ob nemško cunjo s kljukastim križem in stisnili iz vaših ust prisego zvestobe svojemu krvniku, vam stisnili v roke puško, da bi ubijali svoje lastne brate. Zato pa, fantje in možje, morate stran od tam, kjer stojite. Proč morate od tam za vsako ceno - proč od sovražnika. (iz nagovora po radiu BBC namenjenega slovenskim domobrancem 11. septembra 1944) [3]
- 29. oktober je eden izmed največjih dni v zgodovini slovenskega naroda. Izjava, ki so jo takrat v imenu slovenskega naroda dali poklicani in zakoniti zastopniki, je eno izmed največjih, če ne največje zgodovinsko dejanje, ki ga hranimo v svojih svetih izročilih. Z njim smo napravili usoden prelom v naši zgodovini. Slovenski narod je takrat rekel, da je spoznal, da vodi pot, po kateri je bil hodil, neizprosno v narodovo smrt, in da jo zaradi tega za vedno zapušča. Izjavil je tudi, da je po dolgem premišljevanju, tuhtanju in iskanju našel novo pot, ki po njegovem odkritosrčnem prepričanju vodi v življenje, z vero v srcu stopa na to novo pot.
Viri
[uredi]- ↑ Gregor Joseph Kranjc, Hoja s hudičem, Ciceron, Mengeš 2014 (COBISS).
- ↑ Z domobransko prisego proti rdeči zvezdi, pridobljeno 18. avgust 2017.
- ↑ O domobranski prisegi, pridobljeno 18. avgust 2017.