Bertrand Russell

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo Bertrand Arthur William Russell
18. maj 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Trellech[d]
Smrt 2. februar 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (97 let)
Plas Penrhyn[d], Penrhyndeudraeth[d]
Državljanstvo  Združeno kraljestvo[d]
 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Poklic matematik, družbeni kritik, esejist, logik, epistemolog, filozof jezika, politični aktivist, metafizik, analitični filozof, avtobiograf, univerzitetni učitelj, pisatelj znanstvene fantastike, filozof znanosti, politik, mirovni aktivist, novinar, filozof, pisatelj
Podpis

Bertrand Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, 1872–1970.

Navedki[uredi]

  • Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo.
  • Mislim, da slabi filozofi imajo nekaj vpliva, dobri pa nikoli.
  • Zbirka predsodkov, ki jih imenujemo politična filozofija, je koristna, če je ne imenujemo kritika filozofije.
  • Pravijo nam, da se je organsko življenje razvilo postopoma iz praživali v filozofa, in ta razvoj, tako nam zagotavljajo, je nedvomno napredek. Žal je tisti, ki nam to zagotavlja, filozof in ne pražival.
  • Kdor se boji ljubezni, se boji življenja, in kdor se boji življenja, je že na tričetrt mrtev.
  • Kar ljudje v resnici želijo, ni znanje, ampak gotovost.
  • V matematiki ni le resnica, temveč skrajna lepota – hladna in trpka, neprijazna, kot lepota kipa.
  • Biti zmožen izpolniti razumno svoj prosti čas je zadnji prispevek civilizacije.
  • Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam.

Viri[uredi]