Filozofija

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje


Filozofija.

Navedki[uredi]

  • Naloga filozofije je likvidacija mnenja. (Theodor W. Adorno)
  • Folozofija je ozaveščen (v zavest povzdignjen) upor proti slehernemu klišeju. (Theodor W. Adorno)
  • Filozofija nima svojega predmeta, temveč ga išče. (Theodor W. Adorno)
  • Večen nič je OK, če si zanj primerno oblečen. (Woody Allen)
  • Ne samo, da ni Boga, poskušaj dobiti vodovodarja ob koncu tedna. (Woody Allen)
  • Na splošno izzivajo nevoščljivost prav dobrine, ki izvirajo iz naključja. (Aristotel)
  • Vsako od mojih dejanj je eno od uničevalnih. (Marcel Arland)
  • Res je, da površno znanje filozofije nagiblje človekovega duha k ateizmu; poglobljena filozofija pa vrača človekovega duha religiji. (Francis Bacon)
  • Zgodovina dela ljudi modre, poezija duhovite, matematika ostroumne, naravna filozofija globokoumne. (Francis Bacon)
  • Zunaj tistega, kar je lastno človeškemu, ni nič komičnega. (Henri Bergson)
  • Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam. (Russell Bertrand)
  • Filozofija služi le temu, da odklanja filozofijo. (Willem Bilderdijk)
  • Prava metoda filozofije je samo metoda naravoslovja. (Franz Brentano)
  • Verjeti le, kar je možno, ni vera, temveč le filozofija. (Thomas Browne)
  • Izoblikovati moramo načelo varnosti, ki bo lahko obravnavalo nevarnost revščine in okoljskega propada z enako pozornostjo in nujnostjo, kot če bi šlo za nevarnost vojne. (Gro Harlem Brundtland)
  • Nič tako nesmiselnega ni mogoče reči, česar ne bi bil že rekel kakšen filozof. (Cicero)
  • Nevednost in praznoverje sta vedno tesno in celo matematično povezana. (Fenimore Cooper)
  • Filozofija vzame religiji vse razloge za obstajanje... Kot znanost duha gleda na religijo kot pojav, prehodno zgodovinsko dejstvo, psihično stanje, ki se ga da preseči. (Frederick Crace)
  • Filozofija vzame religiji vse razloge za obstajanje... Kot znanost duha gleda na religijo kot pojav, prehodno zgodovinsko dejstvo, psihično stanje, ki se ga da preseči. (Benedetto Croce)


  • Nisem med tistimi krutimi filozofi, ki terjajo od svojih modrijanov, da so brezčutni. (René Descartes)
  • Vsa filozofija je kot drevo, katerega korenine so metafizika; deblo je fizika in veje iz tega debla so vse druge znanosti, ki se zožijo v tri poglavitne: medicino, mehaniko, in moralo. Menim, da je najvišja in najpopolnejša morala ob znanju vseh drugih znanosti zadnja stopnja modrosti. (René Descartes)
  • Nikoli ne delam izjeme. Izjema ovrže pravilo. (Conan Arthur Doyle)
  • Pred časom sem poskušal biti filozof; vendar ne vem zakaj, vedno se mi je prikradla dobra volja. (Oliver Edwards)
  • Užitek je molitev. Miloščina ni naslada. (Albert Einstein)
  • Z vljudnostjo je kot z drugimi vrednotami: ko jih uporabimo, jih je treba vnovič ovrednotiti. (Albert Engstrom)
  • Dvomimo tudi v dvom. (Anatole France)
  • Mesec ni drugega kot krožeči afrodiziak, božje subvencioniran, da spodbuja svet k naraščajočemu številu rojstev. (Christopher Fry)
  • Kadar se ponižno klanjamo enemu, vedno obračamo hrbet drugemu. (Ferdinand Galiani)
  • Za filozofa je bolezen šola fizike. (Friderik II. Veliki)
  • Lahko bi rekli, če mi je dovoljeno tako se izraziti, da je gospod Voltaire vreden sam za vso akademijo. (Friderik II. Veliki)
  • Danes velja za filozofijo vse, kar lahko najde mesto v diskusijah različnih šol ali kar se v njih obnese. (Maria Fürst)
  • Naša najbolj odkrita dejanja so hkrati tudi najbolj preračunljiva. (Andre Gide)
  • Poznamo hipoteze, v katerih inteligenca in domišljija zamenjata idejo. (Johann Wolfgang von Goethe)
  • Hvaležnost se skisa kot mleko, če ni posoda, v kateri ga hranimo, dlakocepsko čista. (Remy de Gourmont)
  • Blaznost je kot nekakšna nedolžnost. (Graham Green)
  • Sem samo eden. Pa vendar eden. Vsega ne zmorem, pa vendar nekaj zmorem. In ker ne zmorem vsega, ne bom odklonil, da storim tisto kar zmorem. (Edward Hale)
  • Ničesar ne storimo dobro, če ne prenehamo misliti, kako bomo to storili. (William Hazlitt)
  • Filozofija je v bistvu neaktualna, ker pripada tistim redkim stvarem, katerih usoda je, da nikoli ne morejo srečati takojšnjega odmeva v današnjem dnevu in nimajo več pravice, da bi jih srečale. (Martin Heidegger)
  • Vidim brado in plašč, filozofa ne vidim. (Herod Atiški)
  • Grem po poti, ki jo narekuje previdnost z gotovostjo mesečnika. (Adolf Hitler)
  • Brezdelnost je mati filozofije. (Thomas Hobbes)
  • Filozof naj pride tja, kjer ni župnika. Grob je mesto filozofije. Filozof je le župnik na svobodi. (Victor Hugo)
  • Najti slabe razloge za tisto, kar človek verjame, iz drugih slabih razlogov - to je filozofija. (Aldous Huxley)
  • Religija postane popularna, če le vraževerje zasužnji filozofijo. (William Ralph Inge)
  • Oblika utrjenega izraza je tudi oblika zatiranja. (Eugene Ionesco)
  • Vesolje postaja vedno bolj podobno veliki misli in ne velikemu stroju. (James Hopwood Jeans)
  • Filozofija pomeni: biti na poti. Njena vprašanja so pomembnejša od odgovorov, a vsak odgovor se ponovno pretvori v novo vprašanje... (Karl Jaspers)
  • Filozofija bo spela peruti angelu. (John Keats)
  • Nikoli se ne pogajajmo iz strahu, vendar se nikoli ne bojmo pogajati. (John F. Kennedy)
  • Kaj lahko spoznam? Kaj moram storiti? Kaj smem upati?
  • Recimo smelo: filozofirati pomeni pojasniti jasno z nejasnim. (Jules Lagnea)
  • Kaj je prava veličina, če ne tista, ki je ni mogoče meriti niti izpolniti? (Jules Lagnea)
  • Basni la Fontainea so prej trda, hladna in samoljubna filozofija starca kot pa ljubeča, širokosrčna, naivna in dobra otroška filozofija. To je žolč. (Alphonse de Lamartine)
  • Vsa filozofija temelji na dveh rečeh: na tem, da je človekov duh radoveden duh, ki slabo vidi. (Bernard Le Bouvier de Fontenelle)
  • Filozofija se razločuje od učenosti, kot se tisto, kar je razum, razločuje od tistega, kar je dejstvo. (Gottfried Wilhelm Leibnitz)
  • Kaj je konservatizem? Ali ne gre za oklepanje na staro in preizkušeno proti novemu in nepreizkušenemu? (Abraham Lincoln)
  • Vsi, ki se posvetijo filozofiji, se borijo z oslovo senco. (Lucius Annaeus Lucius)
  • Izraza »pozitivna nevtralnost« sta si nasprotujoča. Kot ne more biti tiger vegetarijanec, tako ne more biti nevtralnost pozitivna. (Krišna Menon)
  • Filozofirati pomeni naučiti se umreti. (Michel Eyquem de Montaigne)
  • Nenavadno je, da je vsa filozofija iz treh besed: »Ni mi mar«. (Charles de Secondat Montesquieu)
  • Vsako umetnost, vsako filozofijo, lahko smatramo kot zdravilo za življenje, adjuvant za njegovo rast ali balzam za oboje: vedno se potegujejo za trpljenje in trpeče. (Friedrich Nietzsche)
  • Posmehovati se filozofiji, to pomeni filozofirati. (Blaise Pascal)
  • Filozofe je treba imenovati tiste, ki se naslanjajo v vsem na bistvo, ne pa na mnenja prijateljev. (Platon)
  • Značilno čustvo za filozofa je: biti presenečen. (Platon)
  • Tisti, ki se v pravem pomenu izraza vmešavajo v filozofiranje, se vadijo umreti. (Platon)
  • Dokler filozofi ne bodo kralji v mestih ali dokler tisti, ki jih danes imenujemo kralji ali vladarji, ne bodo pravi filozofi, se ne bo nehalo hudo za mesta. (Platon)
  • Kaj je bolje kot prisebnost duha pri železniški nesreči? Odsotnost telesa. (Punch)
  • Moje edino upanje je v obupu. (Jean Racine)
  • Velik optimist sem kar zadeva prihodnost pesimizma. (Jean Rostand)
  • Tisti, ki najbolj počasi obljubi, navadno obljubo najbolje drži. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Mislim, da slabi filozofi imajo nekaj vpliva, dobri pa nikoli. (Bertrand Russell)
  • Zbirka predsodkov, ki jih imenujemo politična filozofija je koristna, če je ne imenujemo kritika filozofije. (Bertrand Russell)
  • Pravijo nam, da se je organsko življenje razvilo postopoma iz praživali v filozofa, in ta razvoj, tako nam zagotavljajo, je nedvomno napredek. Žal je tisti, ki nam to zagotavlja, filozof in ne pražival. (Bertrand Russell)
  • Igrajte prej na strasti kot na vrline, kadar poskušate prepričati žensko. (Donatien Alphonse François de Sade)
  • Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje velike knjige o nehvaležnosti. (Sandeu)
  • Vsakemu argumentu ugovarja enak argument. (Sextus Empiricus)
  • Med gnilimi jabolki ni veliko izbire. (William Shakespeare)
  • Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje. (William Shakespeare)
  • Kaj je v imenu? Kar imenujemo vrtnica, bi pod drugim imenom dehtelo prav tako opojno. (William Shakespeare)
  • Zaljubljenost in modrost sta dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta vedno v nasprotju; kjer je ena, druge ni. (William Shakespeare)
  • Možgani tepca spremenijo filozofijo v neumnost, znanost v vraževerje in umetnost v pedantnost. Od tod univerzitetna izobrazba. (George Bernard Shaw)
  • Zlato pravilo je, da zlatega pravila ni. (George Bernard Shaw)
  • Le poroči se. Če dobiš dobro ženo, boš srečen, če pa dobiš slabo, boš filozof. (Sokrat)
  • Okus je genij talenta. (Andre Suares)
  • Kaj je težko? - Spoznati samega sebe. In kaj je preprosto? - Drugim dajati nasvete. (Tales)
  • Ni treba, da je zgodba dolga, skrajšati jo pa bo trajalo dolgo časa. (Henry David Thoreau)
  • Ničesar ne vemo. Edino upanje vedeti je, da »vemo vsi skupaj, to je zliti vse razrede vedenja in znanost«. (Lev Nikolajevič Tolstoj)
  • Različni nazori so vzrok za konjske dirke. (Mark Twain)
  • Kaj je filozofija lahko izvemo, izkusimo in se naučimo le s filozofiranjem. (Vorlander)
  • Vojna moške hitreje postara kot pravo in filozofija: bolj so izpostavljeni klicam, ki spodkopujejo in uničujejo in jih bolj odvrača od misli, ki spodbuja in ohranja. (Herbert George Wells)
  • Moj nasvet za vas je, da ne sprašujete zakaj in kam, ampak uživajte sladoled, dokler je na krožniku - to je moja filozofija. (Thornton Wilder)
  • Filozofijo sodobni jezik razume kot znanstveno obdelavo občih vprašanj o spoznavanju sveta in o življenskih nazorih. (Windelband)
  • Filozofija je znanost vseh možnih stvari, kako in zakaj so možne. (Christian Wolf)
  • Umetnost in filozofija sta predvsem poskus razumevanja človeške duše in njenih najskrivnejših vzgibov, in vsaj od Freuda dalje vemo, da smo predvsem bitja željá. (Sandi Cvek)[1]
  • Dr. Janez Krek je svoj prej omenjeni intervju za Mladino končal s priznanjem, da bo treba spremeniti filozofijo, saj bi morala šola izobraževati in vzgajati tako, da bi otrok, ko odraste, znal presojati, kaj ustreza trajnostno zasnovanemu življenju in kaj ne, in v skladu s tem tudi ravnati. Z izrazom »sprememba filozofije« je dr. Krek seveda mislil »spremembo načina razmišljanja«, do katere bo moralo priti v sistemu vzgoje in izobraževanja, in seveda ima pri tem prav. A ta sposobnost presoje, kaj ustreza trajnostno zasnovanemu življenju in kaj ne, in ta sposobnost ravnanja v skladu s tem spoznanjem, ima tudi svoje ime. In sicer prav – filozofija!(Sandi Cvek)[2]

Pregovori[uredi]

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]

  1. ^ Zofijini ljubimci
  2. ^ O nevarnosti samoumevnosti ali o čem v šoli ne govorimo, pa bi morali, Zofijini ljubimci