Victor Hugo

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo Victor-Marie Hugo
26. februar 1802({{padleft:1802|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Besançon[d]
Smrt 22. maj 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (83 let)
Pariz[d]
Državljanstvo  Francija[d]
Poklic politik, dramatik, romanopisec, risar, libretist, esejist, pisatelj, ilustrator, potopisec, pesnik, umetnostni zgodovinar, publicist, grafik
Pokopan Panteon
Podpis

Victor Hugo.

Navedki[uredi]

  • Besede so skrivnostne mimoidoče duše.
  • Kajti beseda, to je treba vedeti, je živo bitje.
  • Vsak šum, ki ga dolgo časa poslušamo, postane glas.
  • Glasba je hrup, ki misli.
  • Bog je ustvaril le vodo, človek pa vino.
  • Svoji pravici bi se odpovedal na račun nedolžnosti. (o časti)
  • Sreča je prazna, nesreča je polna. (o sreči)
  • Prijateljstvo je biti brat in sestra, dve duši, ki se dotikata, pa se ne spojita. Ljubezen je biti dvoje, pa vendar samo eno. (o prijateljstvu)
  • Uspeh vojne presojajo po zlu, ki ga je storila. (o vojni)
  • Vojna je vojna ljudi, mir pa je vojna idej. (o vojni)
  • Vojna med Evropejci je državljanska vojna. (o vojni)
  • Vojna retoriki, mir sintaksi. (o vojni)
  • Prihodnost pripada mnogo bolj srcem, kot duhovom. (o zgodovini)
  • Filozof naj pride tja, kjer ni župnika. Grob je mesto filozofije. Filozof je le župnik na svobodi. (o filozofiji)
  • Če si kamen, bodi ljubeč, če rastlina, bodi občutljiv; če človek, bodi ljubezniv. (o ljubezni)
  • Vsakdo ima del materine ljubezni in vsi jo imajo vso. (o ljubezni)
  • Prvi znak resnične ljubezni v moškem je plašnost, v ženi drznost. Oba spola se želita zbližati in vsak prevzame vrline drugega. (o ljubezni)
  • Ljubezen ne pozna srednje poti: ali pogubi, ali pa se reši. (o ljubezni)
  • Ljubezen je polnost človeka. (o ljubezni)
  • Prva ljubezen je neznansko velika ter neznansko majhna. (o ljubezni)
  • Gledališče mora iz misli napraviti bolečino množice. (o kulturi)
  • Veliki možje! Ali želite imeti prav jutri? Umrite danes. (o slavi)
  • Diamante najdeš samo v temini zemlje, resnice samo v globočinah misli. (o resnici)
  • Resnica je kot sonce. Zaradi nje vse vidimo, ne moremo pa je gledati. (o resnici)
  • Vsak je sam gospodar svoje usode. (o usodi)
  • Zlo je kot mula, trdovratno in sterilno. (o zlu)
  • Krivičen je človek, ki dela nesmisle. (o krivici)
  • Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno in nevidno. (o delu)
  • Vso svojo dušo posvetite ustvarjanju! (o duhovnosti)
  • Geniji so najsrečnejši med smrtniki, kajti kar morajo delati, je prav tisto, kar si najbolj želijo delati. (o geniju)
  • Ne posnemajte ničesar in nikogar; lev, ki posnema leva, postane opica. (o posnemanju)
  • Če bi pisatelj pisal samo za svoj čas, bi moral pero zlomiti in vreči proč.
  • Človekova vest je božja misel.
  • Človeku smeta vladati edino znanost in vest. (o znanosti in vesti)
  • Besede so igle, s katerimi pričvrstimo misli. (o besedi)

Navedki o njem[uredi]