Genij

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Genij.

Navedki[uredi]

  • Lastno je geniju, da daje ideje kretenom nekaj dvajset let pozneje. (Louis Aragon)
  • In bil je genij v pomenu, da je človek, ki ima dve veliki ideji. (Jacob Bronowski)
  • Od kdaj je bil genij spoštovan? (Elizabeth Barrett Browning)
  • Genija sestavljata v enem navdih in v devetindevetdesetih odstotkih znoj. (Thomas Alva Edison)
  • Bolje je truditi se biti razumen, razen če je človek genij. (Anthony Hope Hawkins)
  • Pravemu geniju ni glavna téma razodevanje samega sebe, medtem ko navideznemu geniju ni le téma temveč tudi gradivo.[1] (Wolfgang Hildesheimer)
  • Genij ne ustvarja v gradovih mecenov, njegovo ustvarjanje ni odvisno od razpoloženja in njegov namen ni služba v slavo gospodarja, temveč nastaja zaradi notranje nujnosti.[2]
  • Genij se ne trudi, da bi spoznal samega sebe in sam s seboj ne dela nobenih računov. Zanemarja in grize se, razen če mu njegova konstitucija in življenjski uspeh omogočata drugačne pogoje. Izgoreva, toda temu se ne upira, saj tega ne čuti, ne zaznava. Ne vidi se v razmerju do sveta, samega sebe sploh ne vidi.[3]
  • Geniji so najsrečnejši med smrtniki, kajti kar morajo delati, je prav tisto, kar si najbolj želijo delati. (Victor Hugo)
  • Genij ni drugega kot večja zmožnost biti potrpežljiv. (Georges-Louis Leclerc)
  • Ne predstavljam si genija brez poguma. (Henri Millon de Montherlant)
  • Mislim kot genij, pišem kot ugleden pisatelj, govorim kot otrok. (Vladimir Nabokov)
  • Genij in narava sta sklenila večno zavezništvo: kar prvi obljublja, zanesljivo druga daje. (Friedrich von Schiller)
  • Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. (Voltaire)


Pregovori[uredi]

Dela[uredi]

Filmi[uredi]

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]

  1. ^ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 63.
  2. ^ Prav tam, str. 65.
  3. ^ Prav tam, str. 65.

Zunanje povezave[uredi]