Voltaire

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Voltaire
Portret
Rojstvo François-Marie Arouet
21. november 1694({{padleft:1694|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][3]
Pariz[d][1][4]
Smrt 30. maj 1778({{padleft:1778|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[5][1][2][3][6][7][8][9][10][11][12][13] (83 let)
Pariz[d][1][4]
Državljanstvo Royal Standard of the King of France.svg Francija[d][14]
Poklic filozof, pesnik, zgodovinar, esejist, dramatik, avtobiograf, pisec dnevnika, pesnik pravnik, pisatelj znanstvene fantastike, enciklopedist, correspondent, avtor
Podpis БСЭ1. Автограф. Автографы. 5.svg


François-Marie Arouet (bolje znan kot Voltaire), francoski pisatelj in filozof, * 1694, † 1778.

Navedki[uredi]

  • Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški um.
  • Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša. (o domovini)
  • V dobri politiki je treba najti naslednjo rešitev: kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.
  • Ali ni politika zgolj sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku?
  • Sreča navadno zelo drago prodaja tisto, kar mislimo, da nam daruje. (o sreči)
  • Na dvoru, moj sin, najbolj nujna umetnost ni več dobro govoriti, temveč znati molčati. (o umetnosti)
  • Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom. (o vojni)
  • Zgodovina je spisek zločinov in nesreč. (o zgodovini)
  • Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze fantazija. (o ljubezni)
  • Smrtniki so enaki: različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva. (o vrlini)
  • Ljubi resnico, odpuščaj pa napako. (o resnici)
  • Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. (o delu)
  • Prav malo dobrega sem storil, to je moje najboljše delo. (o dobroti)
  • Človek je rojen, da živi v krčih negotovosti ali v letargiji dolgočasja. (o dolgčasu)
  • Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša, saj napade istočasno srce, glavo in razum. (o čustvih)
  • Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. (o geniju)
  • Bog ne sme trpeti zaradi neumnosti duhovnikov. (o duhovniku)
  • Malo je izgubljenega, če je le čast rešena. (o časti)
  • Čast je diamant na prstanu kreposti. (o časti)
  • Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo bogat. (o želji)
  • Kar imenujemo naključje ni in ne more biti drugega kot neznan vzrok znanega učinka.
  • Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? (o iluzijah)
  • O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti. (o denarju)
  • Človek, ki sprejema vero, ne da bi jo bil proučil, je podoben volu, ki pusti, da mu nataknejo jarem.
  • Država, to sem jaz. (o Ludviku XIV)
  • Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. (o človeku)
  • Ničesar se ne da napraviti brez nekaj entuziazma.
  • Verjetneje je, da vas bo bolj motiviralo prečkanje ovir, kot napredovanje v miru.

Navedki o njem[uredi]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Краткая литературная энциклопедияMoskva: Советская энциклопедия, 1962. — Vol. 1.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Voltaire
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 François Marie dit VOLTAIRE Arouet — 1834.
  4. 4,0 4,1 Вольтер // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. 5,0 5,1 5,2 Record #118627813 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  6. 6,0 6,1 6,2 SNAC — 2010.
  7. 7,0 7,1 7,2 Internet Broadway Database — 2000.
  8. 8,0 8,1 8,2 Enciclopédia Itaú CulturalSão Paulo: Itaú Cultural, 1987. — ISBN 978-85-7979-060-7
  9. 9,0 9,1 9,2 Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  10. 10,0 10,1 10,2 Find a Grave — 1995.
  11. 11,0 11,1 11,2 International Music Score Library Project — 2006.
  12. 12,0 12,1 12,2 Discogs — 2000.
  13. 13,0 13,1 13,2 Indiana Philosophy Ontology Project
  14. LIBRIS — 2017.