Voltaire

Rojstvo	François-Marie Arouet; 21. november 1694; Pariz[d], Kraljestvo Francija[d]
Smrt	30. maj 1778 (83 let); Pariz[d], Kraljestvo Francija[d]
Psevdonimi	Voltaire, Bénédictin
Državljanstvo	Francija[d]
Poklic	filozof, pesnik, zgodovinar, esejist, dramatik, avtobiograf, pisec dnevnika, pesnik pravnik, pisatelj znanstvene fantastike, enciklopedist, korespondent, politolog, pisatelj
Pokopan	Panteon, opatija Sellières
Podpis

François-Marie Arouet (bolje znan kot Voltaire), francoski pisatelj in filozof, * 1694, † 1778.

Wikipedija ima članek na temo: Voltaire

Navedki

Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški um.
Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša. (o domovini)
V dobri politiki je treba najti naslednjo rešitev: kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.
Ali ni politika zgolj sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku?
Sreča navadno zelo drago prodaja tisto, kar mislimo, da nam daruje. (o sreči)
Na dvoru, moj sin, najbolj nujna umetnost ni več dobro govoriti, temveč znati molčati. (o umetnosti)
Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom. (o vojni)
Zgodovina je spisek zločinov in nesreč. (o zgodovini)
Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze fantazija. (o ljubezni)
Smrtniki so enaki: različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva. (o vrlini)
Ljubi resnico, odpuščaj pa napako. (o resnici)
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. (o delu)
Prav malo dobrega sem storil, to je moje najboljše delo. (o dobroti)
Človek je rojen, da živi v krčih negotovosti ali v letargiji dolgočasja. (o dolgčasu)
Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša, saj napade istočasno srce, glavo in razum. (o čustvih)
Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. (o geniju)
Bog ne sme trpeti zaradi neumnosti duhovnikov. (o duhovniku)
Malo je izgubljenega, če je le čast rešena. (o časti)
Čast je diamant na prstanu kreposti. (o časti)
Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo bogat. (o želji)
Kar imenujemo naključje ni in ne more biti drugega kot neznan vzrok znanega učinka.
Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? (o iluzijah)
O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti. (o denarju)
Človek, ki sprejema vero, ne da bi jo bil proučil, je podoben volu, ki pusti, da mu nataknejo jarem.
Država, to sem jaz. (o Ludviku XIV)
Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. (o človeku)
Ničesar se ne da napraviti brez nekaj entuziazma.
Verjetneje je, da vas bo bolj motiviralo prečkanje ovir, kot napredovanje v miru.

Navedki o njem