Človek

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Človek.

Navedki[uredi]

  • Kot je človek v svoji dokončni popolnosti najplemenitejše bitje, tako lahko postane, odmaknjen od zakona in pravice, najokrutnejše od vseh. (Aristotel)
  • Pripravljen sem po človeško prenašati, kar je človeško. (Afranij)
  • Človek postane šarlatan, ne da bi se tega zavedal, in komedijant, ne da bi to želel. (Henri Frederic Amiel)
  • Človek je žival, ki se bavi s politiko. (Aristotel)
  • Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. (Françis Marie Arouet)
  • Človek, ločen od enega samega človeka, je izključen iz vse skupnosti. (Mark Avrelij)
  • Človekovega duha bolj vedri in osveži pridobitev pri majhnih stvareh, kot pa stanje na mestu pri velikih. (Francis Bacon)
  • Človek ni niti dober niti slab. Rodi se z nagoni in zmožnostmi. (Honoré de Balzac)
  • Človek je vedno otrok nekoga. (Pierre Augustine Caron de Beaumarchais)
  • Ni povratne tekme med človekom in njegovimi zvezdami. (Samuel Beckett)
  • Človek je lahko obešen brez vrvi. (Savinien de Cyrano de Bergerac)
  • Če sem zadovoljen z malim, je dovolj tako dobro kot pojedina. (Isaac Bickerstaffe)
  • Človek je vedno bil in bo najbolj zanimiv naraven pojav - za človeka. (Bjelinski)
  • Noben človek ne more opravičeno obsojati drugega, kajti dejansko nihče resnično ne pozna drugega človeka. (Thomas Browne)
  • Človek je plemenita žival, čudovit v pepelu in bahav v grbu. (Thomas Browne)
  • Velika nesreča je, če človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj presoje, da bi molčal. (Jean de La Bruyère)
  • V človeku je več stvari, ki jih je treba občudovati, kot stvari, ki jih je treba prezirati. (Albert Camus)
  • Človek ima dva obraza: ne more ljubiti, če sam sebe ne ljubi. (Albert Camus)
  • Edini način, da se motiš, je, da povzročaš trpljenje. (Albert Camus)
  • En sam stavek dovolj opredeli sodobnega človeka: prešuštvuje in bere časopise. (Albert Camus)
  • Človek je človeku bog, če pozna svojo dolžnost. (Cecilij Stacij)
  • V trenutku, ko je človek moder, je sosed grobu. (Andre de Chenier)
  • Treba je biti človek za časa življenja in umetnik po smrti. (Jean Cocteau)
  • Človek je plen človeka, volk pa sebi podobnega. (Theodore - Agrippa D'Aubigné)
  • Čutiti se boljšega od drugih ni nikoli terjalo posebnega napora, če si človek ni dodal lepe želje, da bi bil boljši od samega sebe. (Claude Debussy)
  • Resnična veličina je, da je človek svoj gospodar. (Daniel Defoe)
  • Noben človek ni od narave dobil pravice, da ukazuje drugim. (Denis Diderot)
  • Pravo vrednost človeka spoznamo najprej, če preiščemo koliko in v kakšnem smislu se je rešil Jaza. (Albert Einstein)
  • Boljši človek je tisti, ki ostane vedno zvest upanju; bojazljivec ne vztraja. (Evripid)
  • Kadar človek nima daru, pove vse. Nadarjen človek izbira in se zadrži. (Marcus Fabius)
  • Človek bo propadel od prebitka tistega, kar imenuje civilizacija. (Jean Henri Fabre)
  • Človek je kot led do resnic in kot ogenj za laži. (Jean de La Fontaine)
  • V ničemer nismo popolni, niti v slabem ne. (Bernard Le Bouvier de Fontenelle)
  • Človek misli, da umre za domovino, umre pa za industrijo. (Anatole France)
  • Poznam nezaželenega človeka, kadar ga vidim. Leta in leta sem bil takšen sam. (Robert Frost)
  • Pravijo, da jasno misli le človek, ki se mu zdi vse narobe in pričakuje, da bo še slabše. (John Kenneth Galbraith)
  • Bistvene stvari, ki so bile rečene o človeštvu, so bile vedno preproste. (Charles de Gaulle)
  • Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost. (Johann Wolfgang von Goethe)
  • Veliki ljudje začnejo živeti, ko umrejo. (Goncourt)
  • Človek je okras sveta. (Gorki)
  • Zame je udobje kot nepravi spomini v nepravem kraju ali času; osamljenemu človeku je ljubše neudobje. (Graham Greene)
  • Človek nikoli ne ve... Stavek predstavlja, mislim, njegovo najgloblje dognanje o življenju. (Graham Greene)
  • Človek se lahko pretvarja, da je resen, ni pa se mogoče pretvarjati, da je duhovit. (Sacha Guitry)
  • Človeka z mnogo duha ne ovirajo zapreke in razlike; prej ga spodbujajo. Le človek brez duha čuti težo in oviro. (Friedrich von Hardenberg)
  • Človek ni nič drugega kot njegova dejanja. (George Wilhelm Friedrich Hegel)
  • Človek je rezultat svojih sposobnosti in svoje okolice. (Hischhfeld)
  • Privilegij nesmiselnosti je rezerviran le človeškemu bitju. (Thomas Hobbes)
  • Človek le na trenutke prenese božansko polnost. (Friedrich Hölderlin)
  • Človek pri drugih ne ceni lastnosti, za katere misli, da jih ima sam. (Aldous Huxley)
  • Človeško bitje najde samega sebe le z drugim človeškim bitjem, nikoli pa ne s samim vedenjem (...); postanemo svobodni le toliko, kolikor postanejo to tudi drugi. (Karl Jaspers)
  • Človek se zave svojega bivanja le v skrajnih položajih. (Karl Jaspers)
  • Človek naj bere le po svojem nagnjenju; kar bere iz dolžnosti, mu ne bo v prid. (Samuel Johnson)
  • Človek se vsega nauči, tudi čednosti. (Joseph Joubert)
  • Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih ni nikoli presegel. (Carl Gustav Jung)
  • Vredno čudenja je le dvoje: zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas. (Immanuel Kant)
  • Napadalec ali napadeni, do zadnjega diha in za nobeno ceno se ne pojasnite. (Rudyard Kipling)
  • Srečen je človek, ki ga opozarja tuja napaka. (Jan Amos Komensky)
  • Kako naj človek brez čednosti, ki krasijo človeka, goji glasbo? Se ponavlja pri čednosti!!!! (Konfucij)
  • Moder človek se ne žalosti, ker ga ljudje ne poznajo, žalosti se, da ljudi ne pozna. (Konfucij)
  • Moder človek skrbi poglavitno za korenino. (Konfucij)
  • Moder človek ni kot posoda ali orodje, ki sta le za eno rabo; sposoben je za vse. (Konfucij)
  • Človeka sodimo po sovražnikih in po prijateljih. (Konrad Korzeniowski)
  • Človek mora imeti dober spomin, če se zlaže. (Pierre Choderlos de Laelos)
  • Privilegij absurdnosti je prihranjen le človeku. (Thomas Leviatan)
  • Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije. (H. W. Longfellow)
  • Grešiti je človeško, a še posebno človeška oblika je odpuščanje. (Lucij Ver)
  • Vsak človek vesla v svojem kanuju. (Frederick Marryt)
  • Trpljenje v svobodi kali človeka kot železo; izobilje dela prašiče. (Frédéric Mistral)
  • Ni je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka. (Montaigne)
  • Človek se zanese na poštenega človeka kot se zanesemo na bogatega bankirja. (Charles de Secondat Montesquieu)
  • Človeka niste spreobrnili, ker ste ga prisilili, da molči. (Christopher Morley)
  • Norec ima vedno prednost pred nadarjenim človekom; vedno je zadovoljen s samim seboj. (Napoleon Bonaparte)
  • Človek, rojen za posle in oblast, posameznikov ne vidi; vidi le stvari, njihovo težo in posledice. (Napoleon Bonaparte)
  • Ne predstavljam si, koliko duhovitosti je treba, da človek ni smešen. (Nicolas-Sébastien de Chamfort)
  • Česar človek ne pozna, si ne želi. (Publius Naso Ovid)
  • Čim je človek preveč srečen, ostane sam. Sam ostane, kakor hitro je preveč nesrečen. (Panait)
  • Veličina človeka je v tem, da se pozna kot bednega. Drevo ne ve, da je bedno. (Blaise Pascal)
  • Normalno stanje človeka je, da je izviren. (Anton Pavlovič)
  • Človek je sen sence. (Pindar)
  • Menim, da za človeka ni nič usodnejšega kot zmotno mnenje. (Platon)
  • Prava učilnica človeka je človek. (Alexander Pope)
  • Človek je istočasno sramota in ponos narave. (Alexander Pope)
  • Drugemu vedno oprosti, sebi nikoli. (William Sydney Porter)
  • Človek je nezmožen najti užitek, če se zadovolji s tem, da ga išče. (Marcel Proust)
  • Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. (Mihailo Pupin)
  • Človeka spravlja v obup, da je delček vesolja neskončnega sveta, kjer nič ne šteje nič. (Ernest Renan)
  • Nekatere vrline človek žal lahko goji le, če je bogat. (Antoine de Rivarol)
  • Človek ne more gledati nepremično sonca in niti smrti. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek se skoraj vedno dolgočasi z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek ni nikoli tako srečen ali nesrečen kot si predstavlja. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek šteje svoje prednike, ko ne šteje več. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Samo veliki ljudje imajo velike napake. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človeku večkrat dobro dene, če lahko nekaj zagreši nekaznovano. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Večji je zakon duha kot zakon telesa. (Erazem Rotterdamski)
  • Pravo stanje človeka je, da misli z rokami. (Denis de Rougemont)
  • Človek se rodi svoboden, povsod pa je v verigah. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Junak vzbuja občudovanje, človek pa zanimanje. (Roux)
  • Človek se ne rodi nedolžen. Treba je to postati. (Claude Roy)
  • Človeške stvari večinoma usoda ravna. (Salustij)
  • Človeka je sram, da še živi, ko so največji ljudje življenje že izgubili. (Jean-Paul Sartre)
  • Vsaka človeška avantura, pa naj se zdi še tako nenavadna, enkratna, zadene vse človeštvo. (Jean-Paul Sartre)
  • Človek ne dela, kar bi rad in vendar je odgovoren za tisto, kar je. (Jean-Paul Sartre)
  • Človek igra le, kjer je v polnem pomenu besede človek in je popolnoma človek le, kjer igra. (Friedrich von Schiller)
  • Ne trepetajte pred svobodnim človekom, trepetajte pred sužnjem, ki pretrga svoje verige (Friedrich von Schiller)
  • Drznem si vse, kar si človek lahko upa. (William Shakespeare)
  • Človek le redko vidi svoje napake. (William Shakespeare)
  • Manj ljudi, večji delež časti. (William Shakespeare)
  • Saj, kdo je čvrst, da nič ga ne zapelje? (William Shakespeare)
  • Človek je premagal naravo prej, kot je naučil obvladati sebe. (Albert Schweitzer)
  • Veliko mogočnega je, bolj mogočnega ni od človeka. (Sofokles)
  • Je eden od čudes tega sveta; večjega ni kot je človek. (Sofokles)
  • Noben moder človek si ne želi biti mlajši. (Jonathan Swift)
  • V človeku se ne bojim opice, niti tigra, bojim se osla. (William Temple)
  • Človek sem, nič človeškega mi ni tuje. (Terencij)
  • Človek večino pesmi preraste in preživi večino človeških strasti. Za Danteja lahko upamo, da mu dorastemo do konca življenja. (Stearns Thomas)
  • Verjamem v človeka - v njegovo moč, v njegove zmožnosti in v njegovo razsodnost. (German Stepanovič Titov)
  • Vsak človek je zgodovina in ni identičen nobenemu drugemu. (Alexis de Tocqueville)
  • Človek je neskončno bolj zapleten kot njegove misli. (Paul Valéry)
  • Resen človek nima veliko idej. Človek z idejami ni nikoli resen. (Paul Valéry)
  • Ne morem pojasniti, vendar ne verjamem, da je človek lahko nesrečen dolgo časa, če dela, kar želi in kadar želi. (Evelyn Waugh)
  • Človek, ki bi bil sam v vesolju, ne bi imel nobene pravice, temveč le dolžnosti. (Simone Weil)
  • Vsakokrat, kadar je človek resnično pozoren, v sebi uničuje zlo. (Simone Weil)
  • Kdo je cinik? Človek, ki pozna ceno vsega in vrednost ničesar. (Oscar Wilde)
  • Človeku ni težko napraviti nekaj dobrih del, težko pa je delati dobro vse življenje in nikoli storiti zlega. (Mao Ze - donga)
  • Človek je kot drevo, ki nenehno raste, da ima lepšo in večjo krošnjo. Ko neha rasti, se njegove sušijo in začne propadati. (Jože Urbanija)
  • Človek je zgolj potencial, možnost, ki se lahko razvije, oblikuje v kar koli. Spomnimo se samo na starodavni mit o stvarjenju človeka iz gline! (Vili Ravnjak)[1]

Pregovori[uredi]

  • Slab mož ne more biti dober človek. (angleški pregovor)
  • Človekova vrednost tiči v njegovih dveh najmanjših delih: v srcu in jeziku. (arabski pregovor)
  • Človek ni cvet, da bi ga poduhal in vedel, kakšen je. (bolgarski pregovor)
  • Samo človek ni hvaležen za dobroto, ki mu jo storiš. (etiopski pregovor)
  • Med ljudmi bodi človek, med psi bodi volk. (finski pregovor)
  • Človek je žival, ki pljuva. (francoski pregovor)
  • Človek je vaba za človeka. (hrvaški pregovor)
  • Človek je trši od kamna, pa krhkejši od jajca. (hrvaški pregovor)
  • Od vse živine je najboljša in najslabša - človek. (hrvaški pregovor)
  • Na začetku človekovega življenja je neznanje, v zreli dobi trpljenje, v starosti žalost. (indijski pregovor)
  • Človek je toliko vreden, kolikor naredi iz sebe. (italijanski pregovor)
  • Vsak človek svoj križ nosi. (italijanski pregovor)
  • Lep v povoju, grd na placu; grd v povoju, lep na placu. (italijanski pregovor)
  • Kdor umre leži, kdor ostane naj preboli. (italijanski pregovor)
  • Vsak novorojenček je lep, vsak ženin je dober, vsak pokojni je svetnik. (italijanski pregovor)
  • Ljudje so kot rastline v polju; ene cvetijo, druge venejo. (judovski pregovor)
  • Človek se mora ostriti ob človeku kot nož ob kamnu. (kitajski pregovor)
  • Če hočeš spoznati človeka, si poglej njegova dejanja. (kitajski pregovor)
  • Človekova veličina je v njegovih rokah. (perzijski pregovor)
  • Človek je kot ključavnica: za vsakega je treba izbrati ključ. (ruski pregovor)
  • Človek ni žival, že z besedo ga lahko ubiješ. (ruski pregovor)
  • Veliko je ljudi, a človeka ni. (ruski pregovor)
  • Človeka spoznaš, če mu veliko zastonj daš. (ruski pregovor)
  • Ljudje so cvetje zemlje. (vietnamski pregovor)
  • Dokler ima človek glavo na ramenih, zanj ni nič izgubljenega. (vietnamski pregovor)

Dela[uredi]

  • Kadar človeka zadane nesreča, je poln nestrpnosti, in kadar ga zadane sreča, postane nesramen. (Koran)

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]

  1. ^ Lotosov cvet nad gladino, str. 159


Zunanje povezave[uredi]