Carl Gustav Jung
 | |
| Rojstvo |
Carl Gustav Jung 26. julij 1875 Kesswil[d], Kanton Thurgau[d], Švica[d] |
|---|---|
| Smrt |
6. junij 1961 (85 let) Küsnacht[d], Kanton Zürich[d], Švica[d] |
| Državljanstvo |
 Švica[d] |
| Poklic | psihoterapevt, psiholog, psihiater, esejist |
| Pokopan | Pokopališče Dorf in Küsnacht |
| Podpis |
 |
Carl Gustav Jung, švicarski psihiater, 1875–1961.
Navedki
[uredi]- Samota je zame izvir zdravljenja, zaradi katerega je moje življenje vredno živeti. Govorjenje je zame pogosto muka in potrebujem več dni molka, da si opomorem od jalovosti besed.[1]
- Nihalo duševnosti niha med smislom in nesmislom, ne med pravilnim in zmotnim.[2]
- Vsaka zasvojenost je slaba, pa naj gre za mamila ali alkohol ali morfij ali idealizem.[2]
- Vsi orli in druga roparska bitja, ki krasijo naše grbe, se mi zdijo psihološko primerni, da predstavljajo našo pravo naravo.[2]
- Med mojimi pacienti v drugi polovici življenja – to pomeni starih prek 35 let – ni bilo niti enega, katerega problem ne bi bil, kako najti religiozen pogled na življenje.[3]
- Bolje bomo morali razumeti človekovo naravo, kajti edina huda stvarna nevarnost, ki obstaja, je človek sam ... Ničesar ne vemo o človeku; veliko premalo. Njegovo duševnost bi morali študirati, kajti mi smo izvor vsega prihajajočega zla.[4]
- Danes vidimo bolje kot kdajkoli prej, da prihaja nevarnost, ki nas ogroža ne od narave, ampak od človeka ...; od duš posameznikov in množice ... Če danes nekatere osebe izgubijo glavo, bo počila vodikova bomba.[2]
- Pravega voditelja vedno vodijo.[5]
- Kjer vlada ljubezen, ni potrebe po moči, kjer pa prevladuje moč, manjka ljubezni. Sta senci ena druge.
- Samo naša dejanja razkrijejo, kdo smo.
- Če ne moreš razumeti, zakaj je nekdo nekaj naredil, poglej posledice – in povzemi motiv.[6]