Johann Wolfgang von Goethe

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje
Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, 1749–1832.

Navedki[uredi]

  • Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. (Faust)
  • Vrl bodi človek, usmiljen in blag! (iz pesmi Božanstvo)
  • Če s posameznikom ravnaš, kot da je tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil, bo postal tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil.
  • Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost.
  • Najčistejša posvetna sreča skriva v sebi slutnje trpljenja.
  • Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimrnost darovalca.
  • Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni.
  • [Umetnost edina] omogoči doseči vse tisto, kar v stvarnosti človeku življenje odreka.
  • Zgodovina znanosti je znanost sama.
  • Od tod in od danes začenja nova doba svetovne zgodovine in lahko boste rekli, da ste pri tem sodelovali.
  • Zgodovina znanosti je velika fuga, v katero glasovi ljudi vstopajo drug za drugim.
  • Poznamo hipoteze, v katerih inteligenca in domišljija zamenjata idejo. (o filozofiji)
  • Dekle vedno bolj verjame ljubljenemu kot materi. (o ljubezni)
  • Zgodnja smrt je nekoristno življenje.
  • Dovolj je čudno izreči resnico, da se na koncu zdi čudna samo resnična resnica.
  • Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine.
  • Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta.
  • To me krepi v moji odločitvi, da se bom odslej ravnal izključno po naravi. Le ona je neskončno bogata; le ona dela velikega umetnika.
  • Če želiš vedeti, kaj se spodobi, vprašaj plemenite ženske. Moški nagiblje k svoboščinam, ženska pa k dobrim navadam.
  • Če jemljete življenje preveč resno, kje je njegova privlačnost.
  • Bodi celota ti cilj, in ako celota postati sam ne moreš, kot člen vključi v celoto se vsaj.
  • Želje in ljubezen so krila za velika dela.
  • Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril. (o znanosti)
  • Najtežje je to, kar bi pravzaprav moralo biti za nas najlažje: videti, kar leži pred nami.
  • Vse, kar se dogaja, je le simbol.
  • Ni umetnost postarati se: umetnost je, kako to prenesti.

Navedki o njem[uredi]

  • Goethe je bil kot risar šušmar, kot znanstvenik fantast, četudi z genialno intuicijo. (Wolfgang Hildesheimer)[1]
  • Danes vemo, da Goethe na smrtni postelji ni rekel "več luči". Menda je prosil, naj odprejo okno, to bi bilo dovolj. Poročilo zdravnika dr. Vogla govori o "ostri bolečini" in da ga je boleče tiščalo na vodo, za življenjepisce pa je bil ugled njegovega nesmrtnega dela s tem že prizadet.[2]

Viri[uredi]

  1. ^ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba Obzorja, Maribor 1984, str. 129.
  2. ^ Prav tam, str. 386.