Svoboda

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Svoboda.

Navedki[uredi]

  • Svoboda, popolna svoboda, to so sanje, sanje, ki jim največkrat ni sojeno, da bi se uresničile, ampak revež je vsak, kdor jih ni nikoli sanjal. (Ivo Andrič)
  • Da svobodo dobite, morate svobodo dati. (Edward Bach)
  • Despotizem dela nezakonito velike stvari, svoboda pa se niti ne trudi, da bi delala zakonito drobne. (Honoré de Balzac)
  • Slabo pri enakosti je to, da se želimo izenačiti samo s tistimi, ki so nad nami. (Henry Becque)
  • Vsaka družba, ki govori, da zagotavlja ljudem svobodo, jim mora najprej zagotoviti eksistenco. (Leon Blum)
  • Odločite se, da ne boste več sužnji in svobodni boste. (Étienne de La Boétie)
  • Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi strahopetnejši od nas. (Ludwig Börne)
  • Plašč svobode je za to, da pokrije številne drobne verige. (Charles de Brosses)
  • Tudi svoboda mora biti omejena, da jo imamo. (Edmund Burke)
  • Svoboda ne more obstati med na splošno pokvarjenimi ljudmi. (Edmund Burke)
  • Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni. (Cicero)
  • Z vrha vzpetine je prišel [Demetrij, grški suženj] v star oljčni gaj, kjer so drevesa z razglodanimi vejami vzbujala vtis, kot bi se z nesrečnimi Judi dolgotrajno in trdovratno upirala preganjanju. Tam je sedel celo uro in strmel v mesto pod seboj. Kaj naj to mesto s svojo več kot petnajststoletno zgodovino svet nauči? Seveda, prav v tem je ves svet enako nepoučljiv. Jeruzalem je hlepel po svobodi. Kaj bi s to svobodo počel, če bi jo dosegel? Vsepovsod vsi kriče po večji svobodi - toda čemu?
    Denimo, da bi se Judom res posrečilo premagati Rimljane. No, v resnici si tega ni bilo moč misliti. Kaj bi bilo potem? Bi mar prenehali z medsebojnimi prepiri, bi pozabili na stare razprtije ter delali v miru složno za blaginjo svoje dežele? Ali bi bogati veleposestniki in denarniki pomagali revnim? Če bi se otresli Rimljanov, bi mar potem nasitili lačne, skrbeli za bolnike in počistili ceste? O, saj bi vse to že zdaj lahko storili! Rimljani bi jih pri tem ne ovirali, kajti marsikateri od njih bi imel od takih izboljšav sam korist.
    Le kje je tičala korenika nesvobode, v kateri je Jeruzalem tako bridko trpel? Tisti hrupni zanesenjaki na cesti so menda mislili, da je vir vsega hudega rimska oblast. Če bi mogli najti močnega voditelja, bi si ustvarili lastno kraljestvo. In prepričani so pač, da bi bilo potem vse dobro. Toda ali bi res bilo? Ali more res taka prekucija ljudskim množicam koristiti? Ko bi prišla nova vlada krepko na konja, bi zadobila nad ljudstvom oblast peščica pohlepnežev. Morda je tisti osamljenec [Jezus Kristus] to vedel. Množica ga je hotela za kralja, rada bi ga videla v prefekturi na Pilatovem mestu. Nato bi se tisti redki, ki bi mu pomagali do oblasti, razčeperili. Jeruzalem pa bi ostal, kar je bil. Sprememba vlade bi ljudstvu nič ne koristila.
    Demetrij se je dvignil in prišel na glavno cesto, ki je bila dokaj prazna, tako da se je kar čudil. Do sončnega zahoda sta manjkali še dve uri. Nekaj nenavadnega je moralo ustaviti promet. Toda mesto se je zdelo nenavadno mirmo.
    Tako v misli zatopljen je stopal s hriba. Kakšna vlada bi rešila svet? Kazno je, da so vse vlade enako pohlepne. Vsepovsod je ljudstvo prenašalo vladarje, dokler se ni dovolj okrepilo, da se jih je otreslo in s tem napravilo prostor novi tiraniji. Korenika hudega ne tiči v glavnem mestu, ampak v vsej deželi, v rodu, v družini, v vsakem posamezniku. Demetrij je hrepenel, da bi se pogovoril s tistim Neznancem; rad bi zvedel, kaj on misli o vladah in kako bi po njegovem lahko dosegli plemenito svobodo. (Lloyd C. Douglas)[1]
  • Srečni sužnji so največji sovražniki svobode. (Marie von Ebner-Eschenbach)
  • Posedovanje čudovitih sredstev za produkcijo ni prineslo svobode, temveč skrb in lakoto. (Albert Einstein)
  • Ne verjamem v filozofskem pomenu besede v svobodo človeka. Vsakdo deluje ne le pod nasiljem od zunaj, temveč tudi iz notranjih nujnosti. (Albert Einstein)
  • Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. (Johann Wolfgang von Goethe)
  • Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni. (Johann Wolfgang von Goethe)
  • Ni hujšega strupa, kot je moč nad drugimi ljudmi. (Maksim Gorki)
  • Da, to bo lep dan, sonce svobode bo ogrelo zemljo z več sreče kot vsa zvezdna aristokracija. (Heinrich Heine)
  • Tisti, ki so osvojili svobodo, so jo osvojili za vse. (Edouard Herriot)
  • Sedaj pa pijmo, sedaj svobodni zaplešimo. (Horac)
  • Če natančno pomislimo, smo vsi goli v svojih oblekah. (Hudtwalker)
  • Svoboden človek je suženj, če teka za nasladami. (Ibn Išaq Al-Kindi Abu Jusuf)
  • Bolje je prepirati se na svobodnem zraku, kot strinjati se za rešetkami. (Ignacy Krasicki)
  • Dva človeka gledata skozi rešetke: prvi vidi blato, drugi pa zvezde. (Frederick Langbridge)
  • Čim manj je strahu pred oblastjo, tem bolj je mogočna. (Lao Ce)
  • Niso svobodni vsi, ki se norčujejo iz verig. (Gotthold Ephraim Lessing)
  • Svoboda samo za pripadnike vlade, samo za člane stranke - tudi če jih je zelo veliko - ni svoboda. Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih. (Rosa Luxemburg)
  • Slabo vem kaj je svoboda, dobro pa vem kaj je osvoboditev. (Andre Malraux)
  • Vsi ljudje se rodijo enaki, le redki pa so tisti, ki jim uspe premagati to pomanjkljivost. (Lord Mancroft)
  • Svobodo je treba vzpostaviti z nasiljem. (Jean–Paul Marat)
  • Svoboda je francoski izraz za enovitost človeškega bitja, zavest rodu in družbeni in humani odnos človeka do človeka. (Karl Marx)
  • Svoboda je v tem, da človek dela, kar si želi. (John Stuart Mill)
  • Svoboda je pravica, da delaš tisto, kar dopuščajo zakoni. (Charles de Secondat Montesquieu)
  • Svoboda bo vedno obstajala, treba je le plačati ceno zanjo. (Henry Millon de Montherlant)
  • Narod nima značaja, če ni svoboden. (Germaine Necker)
  • Ljudje bi bili strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. (Nietzche)
  • Včasih mislim, da cena svobode ni toliko večna čuječnost kot večna umazanost. (George Orwell)
  • Prava svoboda uboga zakone. (Jacques Perk)
  • Svobodo smo predrago plačali, upoštevajoč njeno kvaliteto. (Žarko Petan)
  • Z nujnostjo utemeljujemo vsako omejevanje človeške svobode. To je opravičilo tiranov; to je vera sužnjev. (William Pitt)
  • Svoboda je za znanosti, kar je zrak za žival. (Henri Poincaré)
  • Ne ovirajte in pustite svobodo gibanj. (Françis Quesnay)
  • O svoboda! O svoboda! Kakšne zločine so zagrešili v tvojem imenu! (Marie Jeanne Philipon Roland)
  • Le redko bo sluga lepo govoril o svojem gospodarju. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Človek se je rodil svoboden, vendar je povsod v verigah. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku. (Jean Paul Sartre)
  • Kjer ni pravičnosti, ni svobode, in kjer ni svobode, ni pravičnosti. (Johann Gottfried Seume)[2]
  • Svoboda pomeni odgovornost. Zato se je večina ljudi boji. (George Bernard Shaw)
  • Velika svoboda je sestavljena iz več malih svobod. (Silone)
  • Zakon je sebičnemu človeku isto, kot je divji zveri kletka. (Herbert Spencer)
  • Svoboden človek ne misli skoraj nič na smrt in njegova modrost je v premišljevanju ne o smrti, temveč o življenju. (Baruch Spinoza)
  • Prostost, v katero pridemo skozi trpljenje, je večja od trpljenja. (Rabindranath Tagore)
  • Ustvarjati je prav tako težavno kot biti svoboden. (Elsa Triolet)
  • Če je oko svobodno, lahko človek vidi. Če je srce svobodno, lahko človek ljubi. (Anthony de Mello)
  • Komaj se prva energetska svoboda in s tem prva spontanost, ki jo izkaže človek na prizorišču zgodovine, zavrtinči skozi prostor in čas, že si tudi izbere znamenje umetnosti, da se pod njim razodene. (Jožef Muhovič)
  • Vsaka družba, ki izbere nekaj varnosti v zameno za malo svobode, si ne zasluži nič od tega in kmalu izgubi oboje. (Benjamin Franklin)
  • Resnično, kar imenujete svoboda, je najmočnejša od teh verig, čeprav se njeni členi bleščijo v soncu in vas delajo slepe. In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?. (Kahlil Gibran)
  • O nobeni drugi ideji se ne ve tako splošno kot o svobodi, da je nedoločena, dvoumna in zmožna največjih nesporazumov ter jim zavoljo tega dejansko podvržena, in nobena ni v rabi s tako malo zavesti. (Georg Wilhelm Friedrich Hegel)

Pregovori[uredi]

Gesla[uredi]

Viri[uredi]

  1. ^ Lloyd C. Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper 1973, strani 98-99, (COBISS).
  2. ^ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 158.