Heinrich Heine

Rojstvo	Heinrich Heine; 13. december 1797; Düsseldorf[d], Sveto rimsko cesarstvo[d]
Smrt	17. februar 1856 (58 let); Pariz[d], Drugo francosko cesarstvo[d]
Državljanstvo	Kraljevina Prusija[d]; Francija[d]
Poklic	pesnik, pisatelj, novinar, literarni kritik, pesnik pravnik, publicist, esejist
Pokopan	pokopališče Montmartre
Podpis

Heinrich Heine.

Navedki

Ko cesarja srbi, se narodi praskajo.
Da, to bo lep dan, sonce svobode bo ogrelo zemljo z več sreče kot vsa zvezdna aristokracija. (o svobodi)
Saloni lažejo, grobovi so iskreni. Vendar žal! Mrtvi, ti mrzli pripovedovalci zgodovine, zastonj govorijo divji množici, ki razume le govorico žive strasti. (o zgodovini)
Ljubezen in sovraštvo, sovraštvo in ljubezen, vse sem preživel. Vendar ni tega ostalo v meni niti sled, ostal sem enak. (o ljubezni)
Iz svojih velikih bolečin zlagam drobne pesmi; te dvigajo zveneča krila in usmerjajo svoj let k srcu ljubljene. (o bolečini)
Kdor poplača svoje dolgove, obogati. To je grda laž, ki jo razširjajo upniki. (o denarju)
Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.^[1]